Iz Vikendovega intervjuja z Mileno Zupančič leta 2018

Ob pripovedovanju zgodb za knjigo človek verjetno nehote dela bilanco. Zdaj laže izberete tri najljubše vloge?

Nemogoče, več jih je.

Ljudje bi gotovo izbrali Meto iz Cvetja v jeseni …

Tudi po več kot štiridesetih letih ne mine teden, da me ne bi kdo ustavil in se spomnil Cvetja v jeseni. Meta je postala mit, igralec je lahko ob tem le srečen, ker se redko zgodi, da nekaj ostane tako zasidrano v ljudeh. Spomnim se tudi, kako smo snemali, jaz mlada igralka med samimi igralskimi velikani, bilo je nepozabno. Ne morem pa reči, da je v množici vlog Meta zame intimno najboljša.

Smo pa nekoč v Vikendu objavili vsebino filma Cvetje v jeseni in zapisali, da na koncu Meti poči srce, nato pa nam je pisal jezen bralec, da ni pošteno, ker smo izdali konec …

(glasen smeh) Tudi jaz sem jih že slišala v povezavi s Cvetjem. Pred Cvetjem v jeseni smo posneli film Avtostop, Dušan je napisal scenarij, z Racem pa sva igrala mlad zakonski par, ki v hipijevskih časih nima denarja, da bi šel na morje. Tako sta najina lika vsak dan na koncu Viča štopala prevoz na morje. V filmu smo govorili v jeziku takratne mladine, tudi kaka kletvica je bila vmes. Potem so dali ta film v bunker, češ da ni dovolj spodoben, vmes pa smo mi že posneli Cvetje v jeseni. Tako je prišlo na program prej kot Avtostop, jaz pa sem potem dobila anonimno pismo, kako lahko naša Meta govori take grde besede. Zadnji stavek se je glasil: Vedite, da je Cvetje v jeseni za vedno ovenelo v naših srcih (smeh). Imela pa sem srečo, da režiserji niso bili takšnega mnenja kot ta pisec in me niso po tem filmu zasedali le v vloge, ki bi bile podobne Meti. To bi bila zame tragedija.