Tara Zupančič: Moje poletje je kot Prekrokana noč

Pred leti je Tara Zupančič polnila televizijske ekrane kot voditeljica najrazličnejših oddaj, nazadnje leta 2022 v oddaji Kuhinja na kolesih, v kateri je potovala po Prekmurju in raziskovala njegove lepote, tradicijo, zgodovino in kulinarične značilnosti. Zdaj se je vrnila v medijski prostor, a je kamero zamenjala za mikrofon Radia Juboks, na katerem med drugim vodi jutranjo oddajo.

Vikend vabi! Kaj pijete?

Pivo. Najraje iz velikega »krigla«. Mogoče malo netipično za žensko, ampak kar precej normalno za Gorenjko.

Vajeni smo vas bili spremljati prek televizijskih ekranov, zdaj pa je pred vami namesto kamer zgolj mikrofon. Kako bi primerjali izkušnjo televizije in radia?

Ja, tudi meni je precej čudno. Sploh v začetku, ko se mi je zdelo, da govorim sama sebi, zaprta v studio, z občutkom, da me nihče ne posluša. Vsakič me je imelo, da rečem na koncu »se vidimo«, in kar nekajkrat sem se sama sebi na glas nasmejala. Ampak zdaj mi je pa prav prijetno. Sama ustvarjam vsebino, poslušalcem povem, kar si želim, da slišijo. Je pa res, da je treba pozornost pritegniti z glasom, brez aplavza in takojšnjega »feedbacka«.

Kar nekaj časa je minilo od takrat, ko ste v oddajah Kuhinja na kolesih prepotovali in prekuhali Prekmurje. Kaj ste počeli v tem obdobju, ko vas ni bilo v medijih?

Večino časa sem delala v dizajnu in ustvarjala razne zvočne slike, grafike in oblikovanja. Za svojo in za druge znamke. Ustvarjala sem različne vsebine za družabna omrežja, vodila prireditve v živo, ustvarjala v glasbenih vodah, kar za zdaj ostaja še majhna skrivnost, predvsem pa razvijala svoje kreativne ideje, ki počasi prihajajo na plan in v življenje.

Tara Zupančič FOTO Nadica Petrova

Radio Juboks ponuja nostalgične pop rock uspešnice z območja nekdanje Jugoslavije. Koliko vam je bila ta glasba blizu že prej?

Z njo sem odraščala. Naša družina je zelo »žurerska« in seveda ta glasba ni smela manjkati. Prepričana sem, da sproži izjemne in globoke čustvene spomine in da smo Slovenci nekako čustveni povezani z njo, če si tega želimo ali ne. Seveda pa glasba po svoje prebudi tudi spomin na vsakoletno počitnikovanje na hrvaških obalah, ki nas vse odnese v brezskrbne trenutke, s poletnimi ljubeznimi, vonjem po soli in Dragojevićem.

Na radiu vodite tudi jutranji program. V kakšnih odnosih ste z budilko, ki se oglaša zgodaj?

Nikoli nisem marala budilke in tudi jutra mi niso blizu. Mislim, da se tega človek ne more navaditi, čeprav vsi pravijo, da se pač prilagodimo. Eh, temu ne verjamem in se strinjam z Josipo Lisac, ki je rekla, da je »sunset woman« (ženska sončnih zahodov). Da ona sicer že lahko vstane ob šestih zjutraj, ampak potem res ne odgovarja za stanje, v katerem bo! (smeh)

Vaša dopustovanja bolj kot destinacije definirajo prevoz­na sredstva – motor, predelani kombi … Katere avanture ne boste pozabili nikoli?

Sardinije. In to dvakrat. Prvič zasebno z motorjem, to je bilo popotovanje, dolgo dva tisoč kilometrov, drugič službeno, ko sem imela kar zanimivo izkušnjo in preizkus svojih mentalnih ter telesnih sposobnosti.

Tara Zupančič FOTO Tadej Kreft

Znanstveniki si niso edini, koliko dni počitnic naj bi potreboval človek. Katera je magična številka dni dopusta za vas?

Za vedno? (smeh) Pol leta, vendar ne v smislu, da toliko časa dopustujem, ampak v smislu življenja. Moja želja je živeti »večno poletje«, tako da nikoli ne bi po­trebovala bunde.

Če bi bilo vaše letošnje poletje film, kakšen bi bil naslov? In kakšen bi bil žanr? Romantična komedija, triler, drama …?

Žanr bi bila zagotovo komedija, približal bi se filmu Prekrokana noč (Hangover). Sicer ne bi bila jaz vedno glavna igralka in tudi poročila se ne bi ponesreči v Las Vegasu. Bi pa zagotovo srečala kakega Chowa, vse drugo ne bi bilo tako hudo. Moja različica bi bila bolj z vidika zabave, smeha in spontanih dogodivščin.

Letošnje poletje, večer, zabava … Katero pesem bi moral DJ zavrteti, da bi vstali od mize, čeprav ste prisegli, da danes ne boste plesali?

Uh, ta seznam bi bil kar dolg. Je pa res, da me letos ena pesem kar malo zasleduje, je pa tudi povezana s spomini na moje dobre prijatelje, festivale in tisto povezanost, ki jo lahko ustvari samo glasba. ANOTR – Talk To You.

Tara Zupančič FOTO osebni arhiv

Kateri vonj vas najbolj spomin­ja na poletje?

Kokos. Piña colada. Borovci. Slan zrak, pomešan s tisto retro sončno kremo Sunmix. No, to je ultimativni vonj poletja, ki ga iščem vsako leto.

Kaj bi si želeli, da bi bilo v življenju tako preprosto kot poleti?

Iskrenost ljudi. Življenje, ki ga slišimo. Čustva, ki jim sledimo. Odločanje, ali gremo na tisto zabavo. Transparentnost odnosov. In vstajanje zgodaj zjutraj. (smeh)

Če bi morali izbrati: teden dni brez ogledala ali teden dni brez interneta?

Delati brez interneta ne bi zmogla, smo pač v takih časih. Bi mi pa prav »pasal« teden brez. Temu se reče prisilni dopust. Brez ogledala bi pa brez težav preživela, sploh če je to tisti pms teden, ko si grem itak totalno na živce. (smeh)

Če bi lahko za en dan zamenjali življenje s katero koli znano osebo, kdo bi to bil – in kaj bi najprej naredili?

S Slashem iz Guns N' Roses. Samo zato, da bi enkrat v življenju stala na odru in odigrala solo skladbe November Rain pred 80.000 ljudmi.

Katera svetovno znana oseba bi po vašem mnenju najbolje preživela teden dni v slovenskem kampu?

Mislim, da bi se Zach Galifianakis kar znašel.

In za konec: kaj se mora zgoditi, da boste septembra rekli: dobro poletje je bilo?

Moje poletje je že do sredine avgusta tako pestro, polno doživetij, impulzov vseh vrst, slavljenja življenja in hvaležnosti, da se je zgodilo tako, kot se je. Sicer z enim žalostnim slovesom, vendar z zavedanjem, da je treba še toliko bolj ceniti vse ljudi in vse trenutke, ki so nam podarjeni.

Tara Zupančič FOTO Nadica Petrova