Film Zlobni mrtveci gorijo opisujejo kot najbolj grozljiv film iz franšize Zlobnih mrtvecev doslej. To je za grozljivko vedno dobra napoved, morda pa ne za franšizo, ki je otrok režiserja Sama Raimija, saj je izvirne filme odlikovala komičnost.

Film Zlobni mrtveci gorijo je tretji film obujene kultne franšize Evil Dead, ki sta jo Sam Raimi in Bruce Campbell v producentskih vlogah leta 2013 obudila od mrtvih s priredbo izvirnika Zlobni mrtveci. Deset let je preteklo, preden so zlobni mrtveci v kinih znova strašili v filmu Evil Dead Rise (2023), ki je bil pri nas nespretno preveden kot Zlobni mrtveci 5. Tu so zdaj goreči mrtveci, napovedan pa je že naslednji film franšize, Evil Dead Wrath, ki naj bi platna osvetlil oz. potemnil leta 2028 in bo predzgodba prvega. Zmeda? Niti ne, če se odločno loči izvirno trilogijo in obujeno (za zdaj) trilogijo.

Ko so mrtveci postali zlobni

Vse se je začelo že leta 1978, ko je 20-letni Sam Raimi s 1600 dolarji v žepu posnel 30-minutni kratki film Within the Woods, pri katerem že naslov nakaže osrednjo vsebino vseh filmov – skupina prijateljev se zbere v samotni koči, ki jo obsedejo demoni. Z dolgoletnim prijateljem Bru­ceom Campbellom, ki je prevzel igralsko vlogo, sta do takrat sicer že posnela nekaj kratkih filmov. Ti so bili komedije, tokrat pa sta se odločila poskusiti z grozljivko. Raimiju je uspelo lokalni kinematograf prepričati, da so filmček vrteli skupaj z že takrat kultnim filmom The Rocky Horror Picture Show in zanimanje je bilo tolikšno, da sta zbrala dovolj denarja in se odločila Within the Woods posneti še enkrat v celovečerni obliki. Leta 1981 so v kino prišli Zlobni mrtveci in že takoj vzbudili zanimanje zaradi zgodbic, da ljudje iz strahu bežijo iz kina, nemalo jih je menda tudi omedlelo. Ko pa je pisatelj grozljivih romanov Stephen King film že takrat naštel med svojimi desetimi najljubšimi grozljivkami, se Zlobnih mrtvecev ni dalo več ustaviti.

Koča v gozdu

Če izvzamemo tretji (in zadnji iz izvirne trilogije) film Vojska teme (Army of Darkness, 1992) je vsebina vseh filmov v franšizi skoraj identična. Ni je! Oziroma je strnjena na minimum, kar je – kakor se sliši čudno – pri grozljivkah dobro, saj vsebinski zapleti odvračajo od tistega, kar je pri njih pomembno: groza. Tisto malo vsebine gre z malenkostnimi razlikami v vseh filmih takole: nekaj poparčkanih študentov se odpravi na izlet v osamljeno in zapuščeno kočo sredi gozda. Tam med drugim najdejo skrivnostno knjigo, in ko se odločijo glasno prebirati odlomke iz nje, se začne dogajati …

Seveda je bil motiv koče v gozdu na začetku zaradi proračuna nuja. Tudi snemanje je bilo namreč zastavljeno podobno kot filmska premisa – nekaj prijateljev in sorodnikov je šlo v osamljeno kočo v gozdu, ki so jo morali poiskati sami, posnet film. In ko je 13 ljudi – igralcev in filmske ekipe – skupaj zaprtih v koči v gozdu, se začnejo prepiri. Slabo vreme in mraz nista bila ravno v pomoč. Svoje je dodal tudi režiser Sam Raimi, ki je igralce rad »mučil«. Ko se je Bruce Campbell med snemanjem spotaknil in si poškodoval nogo, ga je Raimi s palico drezal v rano: »Če bo igralce v resnici bolelo, bo to v filmu odlično delovalo!« Campbell je snemanje pozneje opisal kot dvanajst tednov agonije, hkrati pa dodal, da je bilo pogosto tudi zabavno.

Ko so mrtveci postali smešni

Čeprav so gledalci prvega filma od groze bežali iz kina, je že v njem veliko komičnih elementov, medtem ko je film Zlobni mrtveci 2 (Evil Dead II, 1987) prava »slapstick« komična grozljivka, ki postane značilna za franšizo. Nepozabna je scena, ko si glavni lik Ash (Bruce Campbell) namesto odsekane dlani na roko pritrdi motorno žago in se spravi nad zlobne mrtvece. Za snemanje so pravi motorni žagi odstranili bencinski motor, ga nadomestili z majhnim električnim, naredili prostor, kamor je Campbell vtaknil dlan, ob tem pa skozi cevko pihali tobačni dim, da je bil viden »bencinski« izpuh. Tudi odsekana dlan ima v filmu svoje življenje in komične momente, za snemanje pa so si jo za en dan izposodili »od Freddyja Kruegerja«, saj se je ravno takrat snemal tretji film iz franšize Mora v Ulici brestov (A Nightmare on Elm Street 3: Dream Warriors, 1987).

Kombinacija grozljivke in komedije se je v tretjih Zlobnih mrtvecih z naslovom Vojska teme še bolj prevesila v komedijo in grozljivi elementi nimajo več namena strašiti, ampak zabavati. To je tudi edini film, ki se ne dogaja v koči v gozdu, saj na koncu drugega dela junaka Asha posrka časovna zanka, na začetku tretjega pa se skupaj z motorno žago namesto dlani znajde v 14. stoletju med vitezi v oklepih.

Ko so mrtveci postali strašljivi

Franšiza Zlobni mrtveci je takoj pridobila kultni status, in čeprav se je za dvajset let filmsko upokojila, so zlobni mrtveci v tem času zabavali oboževalce v muzikalu, računalniških igricah in televizijski seriji Ash proti zlobnim mrtvecem. Leta 2013 je v kina prišla priredba izvirnika, pod katero sta se kot producenta podpisala Raimi in Campbell. Glavnega lika Asha ni več, s tem pa so izginili tudi komični elementi, tako značilni za izvirno trilogijo. Ostali so koča v gozdu in hektolitri umetne krvi, v nadaljevan­jih pa niti koče v gozdu ni več. Čeprav je to za mnoge ljubitelje izvirnih filmov razočaranje, pa niti ni, če vzamemo obujene filme kot svojo, novo franšizo. Gre za prave grozljivke, ki za ljudi z občutljivim želodcem niso priporočljive, mlajši ljubitelji grozljivk, ki morda z izvirno trilogijo niso seznanjeni, pa v njih zagotovo uživajo.