V 65. letu starosti je umrl Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog, profesor in pesnik. Pri časniku Delo je od leta 2018 do letos redno objavljal kolumne. Zadnja je bila objavljena 6. marca letos.

Vse skupaj je v našem arhivu okoli 600 njegovih zapisov.Ves čas našega sodelovanja je vztrajal, da morajo biti njegove kolumne odprte, da bodo dosegle čim več ljudi. Tako je bilo in tako je še danes; njegove zapise lahko pregledujete tukaj: ALOJZ IHAN V DELU

V kolumni »Direktor, ki ne drži v rokah obeh koncev bilance, nima poslovne avtoritete« je kritiziral organizacijo slovenskega javnega zdravstvenega sistema. Njegova glavna teza je, da so težave – predvsem dolge čakalne vrste – posledica slabega upravljanja sistema in neučinkovite vloge Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ne pa prisotnosti zasebnikov.

Ihan trdi, da je del politične in institucionalne razprave v Sloveniji zgrajen na ideji, da so za težave v zdravstvu krivi zasebni izvajalci, ki naj bi izkoriščali sistem. Po njegovem mnenju je takšna razlaga predvsem preusmerjanje odgovornosti, saj so ključni odločevalci – vlada, vodstvo ZZZS in vodstva bolnišnic – v zadnjih letih imeli dovolj moči za reforme, a jih niso izvedli.

Posebej izpostavlja sistemsko šibkost ZZZS, ki po njegovem ni niti dovolj strokovno opremljen niti zakonsko pooblaščen, da bi učinkovito upravljal zdravstveni sistem.

V kolumni »Paradoksi ločevanja« je Alojz Ihan kritično obravnaval reforme slovenskega zdravstva in opozoril na protislovja v zdravstveni politiki. Po njegovem mnenju je vlada z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in z ločevanjem javnega ter zasebnega zdravstva nevede spodbudila razvoj vzporednega, samoplačniškega zdravstvenega sistema.

Ihan je trdil, da takšni ukrepi krepijo zasebne zdravstvene zavarovalnice in ustvarjajo sistem, v katerem bodo ljudje z dodatnimi zasebnimi zavarovanji hitreje prišli do storitev, medtem ko bo javno zdravstvo zaradi omejenih kapacitet težje zagotavljalo vse zdravstvene potrebe. Po njegovem so slovenski politiki dolga leta obljubljali dostop do vseh storitev za vse, čeprav sistem zaradi finančnih in organizacijskih omejitev tega ne more zagotoviti.

Tu je opozoril tudi, da javno zdravstvo zaradi neučinkovitosti in organizacijskih težav ne more pokriti vseh zdravstvenih potreb prebivalstva. Zato bo po njegovem mnenju v prihodnje vse bolj pomembno vprašanje, katere storitve bo pokrival javni sistem in katere bodo prešle v zasebni oziroma samoplačniški del zdravstva.

V kolumni »Izmišljena ideja o cepljenju kot vzroku za avtizem ni ugasnila z umikom članka« je Alojz Ihan pisal o izvoru in posledicah ene najbolj razširjenih dezinformacij v medicini - trditve, da cepivo MMR povzroča avtizem.

Pojasnil je, da je ideja izvirala iz članka britanskega zdravnika Andrewa Wakefielda iz leta 1998, objavljenega v medicinski reviji The Lancet. Študija je temeljila na zelo majhnem in pristranskem vzorcu otrok, a je avtor kljub temu javno namigoval, da bi lahko kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam povzročalo črevesna vnetja in posledično avtizem. Trditev je povzročila velik padec zaupanja v cepljenje in zmanjšanje precepljenosti v več državah.

Ihan je opisal, kako so poznejše znanstvene raziskave na milijonih otrok pokazale, da povezave med cepljenjem in avtizmom ni. Raziskovalno novinarstvo in preiskave strokovnih institucij so nato razkrile tudi resne nepravilnosti v Wakefieldovi raziskavi, vključno z napačno predstavljenimi podatki in finančnimi interesi. Zaradi tega je revija leta 2010 članek umaknila, Wakefield pa je izgubil zdravniško licenco.

Osrednja misel kolumne je bila, da se kljub jasnim znanstvenim dokazom mit o povezavi med cepljenjem in avtizmom še vedno širi. Po Ihanovem mnenju je razlog tudi v tem, da starši ob diagnozi avtizma pogosto iščejo razlago, medicina pa na številna vprašanja o vzrokih bolezni še vedno nima dokončnih odgovorov. Zato imajo teorije zarote in lažne razlage v javnosti še vedno veliko prostora.

Bil je tudi gost Delovega podkasta V ambulatni z dr. Orlom , kjer je spregovoril o razvoju, funkcijah in pomenu imunskega sistema ter pojasnila načine zdravljenja raka.