Artroskopija kolena: kaj morate vedeti o postopku in okrevanju

Koleno je eden najbolj obremenjenih sklepov našega telesa, zato nas poškodbe ali degenerativne spremembe v tem delu telesa zaradi bolečine, otekline in zmanjšane gibljivosti hitro začnejo ovirati v vsakdanjem življenju, predvsem pa pri športnih aktivnostih.

Pri poškodbah ali obrabi kolenskega sklepa se zdravljenje običajno začne s konservativnim pristopom, kar pomeni počitek, hlajenje prizadetega mesta, dvig noge in uporaba elastičnih povojev za zmanjšanje otekline. Poleg tega so nam v pomoč lahko tudi protibolečinska in protivnetna zdravila ter predvsem usmerjena fizioterapija za ohranjanje gibljivosti in krepitev mišic okoli sklepa. Za dodatno stabilizacijo lahko uporabljamo opornice, v nekaterih primerih so koristne tudi injekcije hialuronske kisline ali kortikosteroidov, ki začasno zmanjšajo bolečino in vnetje. Če ti ukrepi ne prinesejo zadostnega izboljšanja, zdravnik lahko svetuje kirurški poseg.

Konservativno zdravljenje kolena je pogosto uspešno pri blažjih poškodbah in stanjih, ki ne zahtevajo kirurškega posega – pri manjših raztrganinah meniskusa, blagih zvinih, vnetjih in preobremenitvah mehkih tkiv, začetni artrozi kolena in preobremenitvenih sindromih, kot je sindrom iliotibialnega trakta.

Artroskopija kolena je minimalno invaziven kirurški poseg, ki omogoča natančen vpogled v notranjost sklepa in hkrati tudi zdravljenje sklepa. Po artroskopiji je okrevanje krajše, manj boleče in ima manj tveganj za zaplete v primerjavi z odprtimi operacijami. Za dolgoročno uspešnost dodatno poskrbimo s celostno fizioterapijo in ciljno usmerjenimi rehabilitacijskimi programi, ki povrnejo kolenu stabilnost, moč in polno funkcijo. Tako ohranimo zdravje kolena tudi po zaključenem zdravljenju.

Eden najbolj zapletenih sklepov v telesu

Koleno je največji in eden najbolj zapletenih sklepov v telesu, saj omogoča upogib, izteg in rahlo rotacijo noge. Sestavljajo ga kosti, hrustanec, vezi, meniskusi in mišice, ki skupaj zagotavljajo gibljivost, stabilnost in prenos obremenitev.

V sklepu se stikajo stegnenica (femur), golenica (tibia) in pogačica (patella). Površine kosti so prekrite z gladkim sklepnim hrustancem, ki zmanjšuje trenje in omogoča nemoteno drsenje kosti, hkrati pa blaži udarce pri hoji, teku in drugih obremenitvah. Med stegnenico in golenico ležita notranji (medialni) in zunanji (lateralni) meniskus – polmesečasti hrustančni ploščici, ki delujeta kot amortizerja in stabilizatorja. Meniskusa razporejata telesno težo po sklepu in varujeta sklepni hrustanec pred čezmerno obrabo.

Zgodnji začetek rehabilitacije skrajša okrevanje in zmanjša tveganje za zaplete. FOTO: Medicofit

Za stabilnost kolena skrbijo štiri glavne vezi. Sprednja križna vez (ACL) preprečuje pomik golenice naprej, zadnja križna vez (PCL) njen pomik nazaj, notranja kolateralna vez (MCL) stabilizira notranjo, zunanja kolateralna vez (LCL) pa zunanjo stran sklepa.

Gibanje omogočata predvsem dve mišični skupini: štiriglava stegenska mišica na sprednji strani stegna, odgovorna za izteg kolena, in zadnje stegenske mišice na zadnji strani, ki skrbijo za upogib. Tetive teh mišic prenašajo silo na kosti in omogočajo učinkovito gibanje.

Zdravo koleno temelji na ravnovesju med močjo, gibljivostjo in stabilnostjo vseh teh struktur. Poškodbe katere koli od njih lahko povzročijo bolečino, nestabilnost ali omejeno gibanje, kar poveča tveganje za dodatne poškodbe in degenerativne spremembe. V takih primerih se pogosto strokovnjaki ortopedske medicine odločijo za artroskopijo, ki omogoča natančen pregled in sočasno zdravljenje poškodovanih struktur, s čimer se povrne funkcionalnost in zmanjša tveganje za dolgoročne zaplete.

Ključne indikacije za poseg

Artroskopija kolena se uporablja tako v diagnostične kot terapevtske namene, pri čemer je glavnina posegov usmerjena v zdravljenje že potrjenih poškodb ali degenerativnih sprememb sklepa. Po podatkih American Academy of Orthopaedic Surgeons (AAOS) je artroskopija najpogosteje indicirana pri poškodbah meniskusa, rekonstrukciji vezi, odstranitvi ali popravilu poškodovanega hrustanca in odstranitvi prostih teles iz sklepa.

FOTO: Medicofit

Artroskopija ni vedno prva izbira, vendar je pri določenih poškodbah in obsegu sprememb zlati standard zdravljenja, saj omogoča natančno odpravo težave z minimalnim vplivom na okoliška tkiva.

Med najpogostejšimi stanji, pri katerih se zdravniki odločajo za artroskopski poseg, so:

• poškodbe meniskusa: raztrganine zaradi športnih aktivnosti ali degenerativnih sprememb;
• poškodbe križnih vezi: najpogosteje gre za sprednje križne vezi (ACL), kar vpliva na stabilnost kolena;
• poškodbe sklepnega hrustanca: do njih pride zaradi obrabe ali poškodb, ki povzročajo bolečino in omejeno gibljivost;
• prosta telesa v sklepu: včasih v sklepu po poškodbi ostanejo delci kosti ali hrustanca, ki ovirajo gibanje in povzročajo bolečine;
• vnetje in sinovitis: vnetje sklepne ovojnice se včasih ne odziva na konservativno zdravljenje, zato pride v poštev artroskopija kolena.
   

Artroskopija sicer ni primerna pri napredovali artrozi, razsežnih poškodbah hrustanca, kronični bolečini brez jasne mehanske okvare, aktivnih okužbah, hudi nestabilnosti sklepa ali pri splošnih zdravstvenih kontraindikacijah za operativni poseg.

Z artroskopijo kolena do večje samozavesti in gibanja brez omejitev

Pri posegu ortoped skozi majhne zareze v koleno vstavi tanko kamero (artroskop) in specializirane kirurške instrumente. Kamera posreduje visoko ločljive slike notranjosti sklepa na zaslon, kar omogoča natančno diagnozo in izvedbo posega. Prednost artroskopije je prav v tem, da kirurg lahko vidi notranjost sklepa brez velikega reza, kar zmanjša poškodbe mehkih tkiv, tveganje za okužbe in pospeši okrevanje.

Postopek se pogosto izvaja v regionalni anesteziji. Pacient ostane pri zavesti, vendar ne čuti bolečine v operiranem predelu. V večini primerov pacient lahko zapusti bolnišnico že na dan posega.

Glavne prednosti posega so natančnost, minimalna invazivnost in krajši čas okrevanja, kar je zelo dobrodošlo za športnike in aktivne posameznike, saj se lahko hitreje vrnejo k aktivnostim, za druge pa učinkovito zmanjšanje bolečin in ponovna pridobitev funkcionalnosti kolena brez dolgotrajne hospitalizacije.

Vrnitev k vsakodnevnim dejavnostim že v nekaj dneh

Ena največjih prednosti artroskopije kolena je »udobje« za pacienta. Ker poseg poteka skozi majhne zareze, so brazgotine diskretne, mehka tkiva pa ostanejo večinoma nepoškodovana. To ne vpliva le na estetski vidik, temveč tudi na zmanjšanje bolečin po posegu in hitrejše celjenje ran. Tveganje za okužbo je po artroskopiji bistveno nižje kot pri klasičnih odprtih operacijah, prav tako pa je krajši čas hospitalizacije in okrevanja.

V kliniki Medicofit z individualnimi programi poskrbijo za stabilnost, moč in polno gibljivost kolena. FOTO: Medicofit

Bolniki se pogosto lahko vrnejo k vsakodnevnim opravilom že v nekaj dneh, popolna obremenitev kolena pa je mogoča precej prej kot pri tradicionalnem kirurškem pristopu. Manjša invazivnost posega pomeni tudi manj pooperacijskih zapletov, manjšo oteklino in hitrejšo vrnitev gibljivosti sklepa.

Na fizioterapijo v kliniko Medicofit po možnosti že pred artroskopijo kolena

Strokovnjaki fizioterapije v kliniki Medicofit za paciente po artroskopiji kolena pripravijo celostno in individualno prilagojeno rehabilitacijo, saj se zavedajo, da je vsaka poškodba in vsak pacient zgodba zase. Njihov pristop zagotavlja usklajeno obravnavo v vseh fazah okrevanja.

Če je le mogoče, naj se rehabilitacija začne že pred posegom, ko fizioterapevti z vajami za krepitev mišic pomagajo pacientu vzdrževati gibljivost in pravilne gibalne vzorce ter tako pripravijo koleno na operacijo. Močne in prožne mišice izboljšajo pooperacijske rezultate, saj lažje prevzamejo svojo stabilizacijsko vlogo.

Faze rehabilitacije po artroskopiji

Neposredno po posegu specialist fizioterapije opravi diagnostični pregled, pri katerem oceni gibljivost, prisotnost otekline, moč mišic in stabilnost sklepa. Na podlagi teh meritev pripravi individualni načrt terapij.

Postrehabilitacijski programi zmanjšujejo možnost ponovnih poškodb kolena. FOTO: Medicofit

V akutni fazi s krioterapijo, manualnimi tehnikami in naprednimi instrumentalnimi metodami, ki pospešujejo celjenje tkiv, poskušajo zmanjšati bolečino in oteklino. Pacientu pokažejo osnovne vaje za povečanje gibljivosti in izometrične kontrakcije za aktivacijo ključnih mišic.

V postakutni fazi je večji poudarek na krepitvi štiriglave stegenske mišice, zadnjih stegenskih in mečnih mišic, izboljšanju propriocepcije in povrnitvi pravilnega vzorca hoje. Sledi intenzivnejša kineziološka vadba, ki pripravi pacienta na intenzivnejšo aktivnost.

Ob zaključku rehabilitacije v kliniki Medicofit opravijo še testiranje funkcionalne zmogljivosti kolena in pripravijo program za dolgoročno vzdrževanje rezultatov. Postrehabilitacijski programi, ki so namenjeni dolgoročnemu vzdrževanju stanja, zmanjšujejo tveganje za ponovne poškodbe in pomagajo, da koleno ohrani polno gibalno funkcijo.

Celostni pristop Medicofit pacientu omogoča hitro vrnitev k aktivnemu življenju. FOTO: Medicofit

Zgodnji začetek rehabilitacije, postopno napredovanje vaj in strokovno vodenje so ključni za to, da se koleno po artroskopiji ne le zaceli, temveč tudi postane spet stabilno, močno in neboleče.

Kako dolgoročno poskrbeti za zdrava kolena

Za zdrava kolena lahko veliko naredimo tudi sami, tako da skrbimo za primerno telesno težo in ostanemo aktivni – med priporočljive aktivnosti sodijo plavanje, kolesarjenje, hitra hoja in aerobna vadba na trenažerjih. S temi dejavnostmi ne preobremenjujemo kolena. Za tek izbirajmo mehkejše podlage, pred tekom pa se dobro ogrejemo. Pomembno je tudi raztezanje po teku. Pri hoji po stopnicah ne hitimo.

Ko dvigujemo težje predmete, se spustimo v počep, držimo hrbet raven in breme dvignimo ob telesu. Izogibajmo se sunkovitim gibom in zasukom z bremenom v rokah. Tako bomo poskrbeli za močna in stabilna kolena.

Naročnik oglasne vsbine je Medicofit