Avtističnim dekletom diagnozo postavijo šele več let pozneje kot fantom

Ženske so prav tako verjetno avtistične kot moški, fantje pa so do štirikrat bolj verjetno diagnosticirani v otroštvu, kaže obsežna raziskava, ki jo je izvedel švedski Karolinski inštitut. Kakor poroča britanski časnik Guardian, so raziskovalci proučili stopnje diagnoze avtizma pri ljudeh, rojenih na Švedskem v obdobju 1985–2020. Od 2,7 milijona spremljanih ljudi jih je bilo 2,8 odstotka diagnosticiranih z avtizmom med drugim in 37. letom starosti.

Ugotovili so, da so bile do 20. leta starosti stopnje diagnoze pri moških in ženskah skoraj enake, kar izpodbija prejšnje predpostavke, da je avtizem pogostejši pri moških. »Naše ugotovitve kažejo, da je razlika med spoloma v razširjenosti avtizma veliko manjša, kot se je prej mislilo, ker so ženske in dekleta nediagnosticirane ali pa so diagnosticirane pozno,« je povedala glavna avtorica študije dr. Caroline Fyfe.

Raziskava podpira argumente, da je za neskladje v stopnjah diagnoze med spoloma kriva »sistemska pristranskost pri diagnozi, in ne resnična vrzel v pogostosti avtizma«. FOTO: Shutterstock

Raziskava je ugotovila, da so bili fantje v otroštvu diagnosticirani v povprečju skoraj tri leta prej kot deklice – srednja starost ob diagnozi je bila pri dekletih 15,9 leta, pri fantih pa 13,1 leta. Na splošno je bila verjetnost, da bodo pri dečkih diagnosticirali avtizem pred desetim letom starosti, tri- do štirikrat večja kot pri dekletih, čeprav so jih dekleta do 20. leta starosti »dohitela« zaradi hitrega porasta diagnoz avtizma v adolescenci, izsledke študije povzema Guardian.

»Ta opažanja poudarjajo potrebo po dodatnih raziskavah, zakaj pri ženskah diagnozo postavijo pozneje kot pri moških,« zaključujejo raziskovalci s Karolinskega inštituta.

Študija, objavljena v strokovni reviji BMJ, je tudi ugotovila, da so razlike med spoloma v stopnjah diagnoze v zadnjih treh desetletjih pri otrocih, mlajših od deset let, ostale precej konsistentne, pri vseh drugih starostnih skupinah pa so se hitro zmanjšale.

»Ugotovitve kažejo, da se je razmerje med moškimi in ženskami pri motnjah avtističnega spektra sčasoma zmanjševalo in da se je zmanjševalo z naraščajočo starostjo ob diagnozi,« opažajo avtorji. »To razmerje med spoloma je zato lahko bistveno manjše, kot se je prej mislilo, in to toliko, da ga na Švedskem morda v odrasli dobi ni več mogoče razlikovati,« še piše Guardian.

Sistemska pristranskost pri diagnozi

Ameriška zagovornica pravic pacientov Anne E. Cary je v spremnem uvodniku zapisala, da raziskava podpira argumente, da je za neskladje v stopnjah diagnoze kriva »sistemska pristranskost pri diagnozi, in ne resnična vrzel v pogostosti avtizma«. Čeprav se lahko pojav simptomov zavleče in je prikrivanje nedvomno dejavnik, so metode in orodja za diagnosticiranje avtizma morda pristranski in jih je treba izpopolniti, je dejala.

Raziskava je ugotovila, da so bili fantje v otroštvu diagnosticirani v povprečju skoraj tri leta prej kot dekleta – srednja starost ob diagnozi je bila pri dekletih 15,9 leta, pri fantih pa 13,1 leta. FOTO: Shutterstock

»Zaradi teh pristranskosti bi imela deklica, ki bi ji na koncu postavili diagnozo avtizma, manj kot tretjino možnosti, da bi dobila diagnozo pred desetim letom starosti. Medtem ko avtistična dekleta in ženske čakajo na pravilno diagnozo, jim bodo verjetno (napačno) diagnosticirali psihiatrične bolezni, zlasti motnje razpoloženja in osebnosti, in so se prisiljene same zavzemati za to, da jih vidijo in ustrezno obravnavajo kot avtistične pacientke, ki so enako avtistične kot njihovi moški vrstniki,« je v uvodniku zapisala Caryjeva.

Združenja za avtizem so v odzivih na ugotovitve študije poudarila, da je treba storiti veliko več za obravnavo spolnih stereotipov. Kakor po pisanju Guardiana pravi vodja raziskav pri britanski Nacionalni avtistični družbi dr. Judith Brown, spol ne bi smel nikoli biti ovira za diagnozo avtizma in dostop do ustrezne podpore.

»V preteklosti so napačno domnevali, da so avtistične osebe večinoma moški in dečki, zdaj pa vemo, da ženske in dekleta pogosteje 'prikrivajo' tisto, kar tradicionalno velja za znake avtizma, to pa otežuje prepoznavanje izzivov, s katerimi se soočajo. Napačno diagnosticirane avtistične ženske lahko zaradi pomanjkanja podpore in izčrpanosti zaradi prikrivanja razvijejo sočasne težave z duševnim zdravjem, kot sta tesnoba in depresija. Zato je še kako pomembno, da izkušenj avtističnih žensk in deklet ne spregledamo in da končno opustimo zastarele stereotipe in napačne predpostavke,« poudarja Brownova.

Na splošno je bila verjetnost, da bodo pri dečkih diagnosticirali avtizem pred desetim letom starosti, tri- do štirikrat večja kot pri dekletih, čeprav so jih dekleta do 20. leta starosti »dohitela« zaradi hitrega porasta diagnoz avtizma v adolescenci. FOTO: Ali Jarekji/Reuters

Izvršna direktorica britanske organizacije Ambitious about Autism Jolanta Lasota dodaja: »Avtistična dekleta imajo drugačne izkušnje kot avtistični dečki in so predolgo ostala neopažena.« Ker so njihove potrebe napačno razumljene ali razložene kot kaj drugega, so jim ušle ključne oblike podpore in so v nekaterih primerih dosegle kritično točko v duševnem zdravju, njene besede povzema Guardian.

»Ključno je, da raziskovalci in diagnostične službe še naprej krepijo razumevanje različnih pojavnih oblik avtizma pri dekletih in ženskah ter da se naše podporne službe prilagodijo naraščajočemu številu ljudi, za katere zdaj vemo, da jih potrebujejo,« sklene Lasota.