Avtizem

V tem tednu smo obeležili tudi svetovni dan zavedanja o avtizmu. Iztočnica avtízem je SSKJ 2 poenostavljeno in mogoče preokorno in zato pregrobo opisana kot 'duševna motnja, ki se kaže v zaprtosti vase, nezanimanju za okolico, izogibanju stikom ter ustaljenih in ponavljajočih se vzorcih vedenja', dodana ji je področna oznaka psiht. (psihiatrija).

Na spletnih straneh Zveze za avtizem Slovenije je avtizem opredeljen kot 'razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito stereotipnostjo/nefleksibilnostjo na področju dejavnosti in interesov'.

Vse našteto se pojavlja v različnih stopnjah težavnosti, to je v spektru, ki ga imenujejo »motnje avtističnega spektra« (MAS). Že samo poimenovanje pa izraža 'usmerjenost vase', 'zaprtost vase' in 'samosvojost'.

Za širše zavedanje o avtizmu oziroma avtistih ali o ljudeh, ki kažejo nekatere avtistične znake vedenja, so pomembna dejstva, da smo se pri nas začeli ukvarjati z avtizmom relativno pozno, tudi glede na ekonomsko manj uspešne države, in da kljub temu danes relativno dobro obvladamo diagnostiko; izrazito pa smo šibki na področju terapevtskih obravnav.

Še pomembnejši podatek pa je, da je pogostnost avtizma v zadnjih dveh desetletjih narasla za več desetkrat, kar jo uvršča med najhitreje naraščajočo razvojno motnjo, ki že presega en odstotek populacije.

Ta odstopanja od običajnega, navajenega obnašanja prepogosto površno in brez pravega (pre)poznavanja označimo »kot nevzgojen in poreden otrok«, za odrasle ljudi pa rečemo, da so malo ali precej »čudni«. Čeprav je sprejemanje različnosti in drugačnosti le znak strpnosti, ki nas vedno znova vzajemno ozavešča in hkrati vsestransko utrjuje v soobstajanju.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: prof. dr. Andreja Žele.