Nov rekord: popis bele štorklje razkriva presenetljive trende

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) je tudi letos izvedlo popis gnezdenja belih štorkelj v Sloveniji. Že četrto leto zapored je merjenje prineslo nov rekord – našteli so namreč 346 gnezdečih parov štorkelj, kar je največ doslej. 

Zaradi milih zim so štorklje skrajšale svoje selitvene poti ali celo ostajajo pri nas, nekatere pa imajo prej mladiče. Popisovalci so morali letos malo pohiteti, da so pravočasno prešteli vse mladiče, še preden so ti poleteli iz gnezd.

Prvi rekord so bele štorklje postavile že v letu 2023, ko so v Doppsu prešteli 305 zasedenih gnezd. Število se je v treh letih torej povečalo za 41 parov gnezdečih belih štorkelj. Letos s 773 poleti sicer to ni bilo tudi rekordno število poletelih mladičev iz gnezd, največ jih je bilo lani s kar 807 poleti.

Štorklje se ponekod zbirajo v jate. FOTO: Anja Cigan

»Medtem ko opažamo vse bolj skrb vzbujajoč upad števila ptic kmetijske krajine, je zelo navdihujoče, da gre vsaj kateri izmed vrst dobro. Tu je bela štorklja prava rekorderka, saj smo že četrto leto zapored prešteli okoli deset zasedenih gnezd več kot leto prej. Bela štorklja se kaže kot zelo prilagodljiva vrsta, ki ji razmere, povezane z globalnim segrevanjem, za zdaj očitno ustrezajo, uspešno pa se zna prilagoditi tudi številnim drugim spremembam v krajini. Žal pa takšne sposobnosti nimajo vse vrste. Številne ptice kmetijske krajine so veliko bolj vezane na specifične življenjske prostore in načine gospodarjenja, zato jih spremembe v okolju prizadenejo bistveno močneje. Uspeh bele štorklje je zato spodbudna zgodba, vendar ne sme zasenčiti dejstva, da večina vrst potrebuje ugodnejše razmere, če hočemo ustaviti njihov upad,« je poudarila Urša Očko, koordinatorica popisa bele štorklje v Sloveniji.

Popis že od leta 1999

Društvo izvaja vseslovenski popis bele štorklje po mednarodno uveljavljeni metodi že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija popisovalci obiščejo vsa znana gnezda bele štorklje v državi in preverijo zasedenost ter gnezditveno uspešnost. Letos so obiskali 461 gnezd.

Velik del popisa pa predstavlja tudi pogovor z domačini, ki popisovalcem vsako leto posredujejo informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Popisovalci nato gnezda preverijo in ocenijo, ali so ta varna in stabilna. 

Prezimujoča bela štorklja FOTO: Urša Očko

Rekorde, ki jih prinašajo bele štorklje, lahko povežemo tudi s spremembami, povezanimi z globalnim segrevanjem. Zaradi njih se je namreč spremenilo selitveno vedenje štorkelj, kar je za te živali ključno, saj selitev predstavlja eno najnevarnejših obdobij njihovega življenja.

Zaradi milejših zim so nekatere štorklje skrajšale svoje selitvene poti, posamezne so začele prezimovati celo v Evropi. Trend je opazen tudi v Sloveniji, kjer vsako leto prezimuje več belih štorkelj. V zimi 2025/2026 so popisovalci našteli rekordno število – najmanj 30 prezimujočih osebkov.

Štorklje, ki prezimujejo bliže svojim gnezdiščem, imajo krajšo selitveno pot in se vrnejo bolj zgodaj. Kar nekaj se jih je letos v svoja gnezda vrnilo že februarja, preostale, ki so pri nas prezimovale, pa so se na območju svojih gnezd zadržale vso zimo. Zgodnji prihodi in višje spomladanske temperature so marsikateremu paru omogočile, da je začel gnezditi prej kot običajno, kar je ob štetju privedlo do tega, da so bili mladiči že mnogo večji kot leta poprej. 

Bela potuje proti severu, Riki in Kiki še v Sudanu

»Že konec junija so mladiči poleteli iz nekaterih gnezd. Odkar opravljam popis bele štorklje, se to še ni zgodilo. Tako smo morali popisovalci letos še posebej dobro spremljati gnezda na svojih območjih in se na popis odpraviti kakšen teden prej kot običajno, sicer bi nas na popisu pričakala prazna gnezda. Pa ne zato, ker mladičev ne bi bilo, temveč ker bi nam že odleteli na sosednje travnike in jih ne bi mogli prešteti,« je kot zanimivost dodala Urša Očko.

Problem suš in vse višjih temperatur

Bela štorklja je sicer prilagojena na toplejše podnebje in po navadi nima težav z visokimi temperaturami. Kljub temu pa so problematična daljša sušna obdobja, ki povzročijo pomanjkanje vode in hrane. Na sušo so še bolj kot odrasle občutljive mlade štorklje, ki še niso tako izkušene pri iskanju hrane. Štorkljam lahko, če so se vodna telesa v okolici gnezda izsušila, v bližini gnezda nastavimo svežo vodo.