
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Tudi 82. beneški filmski festival ne mineva brez seznama najbolje oblečenih filmskih zvezdnikov, a prestižni dogodek je pozornost svetovne javnosti s filmskih dram podobno kot že maja cannski preusmeril na tragedije resničnega sveta. Potem ko so predstavniki filmske industrije še pred začetkom festivala množično podpisali odprto pismo skupine Venice4Palestine, naj bo festival pogumnejši pri obsodbi genocida v Gazi ter naj odpove povabilo igralcema Gerardu Butlerju in Gal Gadot, je konec tedna na Lidu demonstriralo na tisoče ljudi.

Protestniki, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi jih bilo med tri in štiri tisoč, so že na ladjah razobesili palestinske zastave. S transparenti in vzklikanjem »Ustavite genocid v Gazi« in »Osvobodite Palestino« pa tudi izvirnejšimi – »Sejmo mir na rdeči preprogi« – so se s trga Piazza Santa Maria Elisabetta podali proti Palazzo del Cinema, kjer so se v zadnjih dneh udeležili premier zvezdniki, kot so Julia Roberts, George Clooney in Emma Stone.
Med sobotnimi protesti, ki so jih podprle italijanske levičarske politične skupine, sta na rdeči preprogi pozirala in podpisovala avtograme Oscar Isaac in Jacob Elordi, zvezdnika visokoproračunskega filma Guillerma del Tora Frankenstein. Je pa tega dne na rdeči preprogi maroška režiserka Maryam Touzani, ki v Benetkah predstavlja svoj najnovejši film Calle Malaga, z možem, scenaristom in producentom Nabilom Ayouchem s protestnim transparentom jasno povedala: »Ustavite genocid v Gazi.«

Demonstracij se je udeležil italijanski igralec Roberto Zibetti, ki je na festival prišel kot član igralskih zasedb v treh filmih, vključno z otvoritvenim filmom Paola Sorrentina La Grazia. »Simbolično je mogoče reči, da je ustvarjalnost lahko arzenal miru. Vesel sem, da lahko glasneje rečem 'Nehajte ubijati',« je med drugim dejal za New York Times in dodal, da se od igralcev na odru in platnu pričakuje, da bodo govorili odločno.
Protesti so dobili zagon z odprtim pismom skupine Venice4Palestine (V4P - Benetke za Palestino), v katerem so ugledni in nagrajeni filmski ustvarjalci od organizatorjev festivala zahtevali, da obsodijo izraelske napade in trpljenje v Gazi. Pozvali so, da se mora šov enkrat za spremembo ustaviti, da je treba prekiniti tok brezbrižnosti in odpreti pot do ozaveščenosti ter da imajo v Benetkah dolžnost razširiti zgodbe in glasove tistih, ki so bili ubiti. Zbrali so menda več kot 2000 podpisov filmskih ustvarjalcev, odzivi pa so jih presenetili.
»Bilo je, kot da bi ljudje v našem poslu samo čakali, da bo nekdo povzdignil glas,« je dejal soustanovitelj V4P, italijanski režiser Fabiomassimo Lozzi. Organizatorje so pozvali tudi, naj umaknejo povabila izraelski igralki Gal Gadot in škotskemu igralcu Gerardu Butlerju, ki igrata v filmu Juliana Schnabla In the Hand of Dante; ta bo pojutrišnjem premierno predvajan na Lidu. Po njihovih očitkih sta se skozi leta »javno izpostavljala v podporo Netanjahujevi vladi in zlasti izraelski vojski«, toda umetniški direktor festivala Alberto Barbera je že prejšnji teden povedal, da tega ne bodo storili.
»Če želita biti na festivalu, bosta tukaj.« A po njegovih besedah Gal Gadot udeležbe menda ni načrtovala, tudi neuspeh lanskoletne igrane predelave Sneguljčice je, kot je dejala prejšnji mesec, pripisala »pritisku na zvezdnike, da spregovorijo proti Izraelu«.
Kot so spomnili v Guardianu, je Gadotova spregovorila proti Hamasu in v podporo izraelskim talcem, hkrati pa je pozvala k diplomatski rešitvi konflikta med Gazo in Izraelom. Butler se je leta 2018 udeležil gala prireditve v podporo izraelski vojski v Kaliforniji, vendar pa od 7. oktobra 2023 ni javno komentiral dogodkov v Izraelu in Gazi.
Pojutrišnjem bo v glavnem tekmovalnem programu premierno predvajan film The Voice of Hind Rajab (Glas Hind Rajab) tunizijske režiserke Kaouther Ben Hanie, ki pripoveduje resnično zgodbo o šestletni palestinski deklici, ki so jo izraelske sile januarja lani ubile.

Kot je znano, je deklica bežala iz mesta Gaza v avtomobilu s teto, stricem in tremi bratranci, po napadu izraelske vojske pa je edina ostala živa in se je skrivala med trupli svojih sorodnikov. Njene prošnje, naj jo kdo reši, so se končale, ko je bila telefonska linija prekinjena zaradi streljanja. Februarja lani so jo našli mrtvo s sorodniki in še dvema reševalcema, ki sta jo poskušala rešiti, a sta prav tako umrla v izraelskem napadu.
Komentarji