Bitka za toaletni papir
Zakaj v času koronavirusa tako noro kupujemo nekaj, kar ne nudi posebne zaščite pred okužbo?
Odpri galerijo
Po vsem svetu je s trgovskih polic izginil toaletni papir. FOTO: Reuters
Recimo ji toaletna panika. Začeli so jo sredi februarja v Hongkongu. Police s toaletnim papirjem v trgovinah so bile prazne, z nerazpakiranih palet so ljudje grabili posamezne zavitke. Neka oborožena tolpa je oropala trgovino in odnesla s seboj toaletne rolice za 130 dolarjev. Nakup ni bil posledica pomanjkanja, temveč lažnih spletnih govoric.
Konec februarja so v Tokiu postavili omejitev: en zavoj toaletnega papirja na osebo. Razni zapisi na družbenih medijih so zavajali kupce, da so surovine za zaščitne maske in toaletni papir enake, iz Kitajske, in da ne enih ne drugih kmalu ne bo, a nič ni pomagalo. Ljudje so drli v trgovine, pristojni pa razlagali, da je toaletni papir v celoti izdelan na Japonskem.
V Avstraliji se je histerija začela 6. marca. V predmestju Sydneyja so se za toaletni papir spopadle tri ženske, se vlekle za lase, da je morala posredovati policija. Ena od njih je napolnila voziček s štirimi velikanskimi zavoji, druga jo je prosila za enega, tretja pa ji je priskočila na pomoč. Neki avstralski časopis je nato natisnil osem dodatnih strani – »toaletni papir za nujne primere« –, če bi ga Aussijem slučajno zmanjkalo.
Prejšnji četrtek je zmanjkalo toaletnega papirja tudi v slovenskih trgovinah. Skoraj zmanjkalo. Ob moki, kvasu, sladkorju, mesu ... Kaj je skrivnost tega nakupovanja? Po svetu si odgovarjajo, da ko ljudje izgubijo nadzor, kupujejo bolj funkcionalne izdelke. In da je v paniki pretiravanje nekaj običajnega.
Psihologinja dr. Darja Kobal Grum je dejala, da se v kriznih situacijah, ko se negotovost stopnjuje, naše vedenje spremeni. Ena od teh sprememb je množično nakupovanje. »To je znan psihološki pojav tako imenovane samoizpolnjujoče se prerokbe: bolj ko pričakujemo, da se bo nekaj zgodilo, bolj se obnašamo tako. In na koncu se res zgodi.« Tega si zdaj ne smemo dovoliti, je poudarila psihologinja.
Konec februarja so v Tokiu postavili omejitev: en zavoj toaletnega papirja na osebo. Razni zapisi na družbenih medijih so zavajali kupce, da so surovine za zaščitne maske in toaletni papir enake, iz Kitajske, in da ne enih ne drugih kmalu ne bo, a nič ni pomagalo. Ljudje so drli v trgovine, pristojni pa razlagali, da je toaletni papir v celoti izdelan na Japonskem.
V Avstraliji se je histerija začela 6. marca. V predmestju Sydneyja so se za toaletni papir spopadle tri ženske, se vlekle za lase, da je morala posredovati policija. Ena od njih je napolnila voziček s štirimi velikanskimi zavoji, druga jo je prosila za enega, tretja pa ji je priskočila na pomoč. Neki avstralski časopis je nato natisnil osem dodatnih strani – »toaletni papir za nujne primere« –, če bi ga Aussijem slučajno zmanjkalo.
Prejšnji četrtek je zmanjkalo toaletnega papirja tudi v slovenskih trgovinah. Skoraj zmanjkalo. Ob moki, kvasu, sladkorju, mesu ... Kaj je skrivnost tega nakupovanja? Po svetu si odgovarjajo, da ko ljudje izgubijo nadzor, kupujejo bolj funkcionalne izdelke. In da je v paniki pretiravanje nekaj običajnega.
Psihologinja dr. Darja Kobal Grum je dejala, da se v kriznih situacijah, ko se negotovost stopnjuje, naše vedenje spremeni. Ena od teh sprememb je množično nakupovanje. »To je znan psihološki pojav tako imenovane samoizpolnjujoče se prerokbe: bolj ko pričakujemo, da se bo nekaj zgodilo, bolj se obnašamo tako. In na koncu se res zgodi.« Tega si zdaj ne smemo dovoliti, je poudarila psihologinja.
