
Naročite se
|Prijavite se

Izraz je dobro znan, največkrat pa pomeni injekcijo s kortikosteroidom, ki naj bi umirila vnetje in bolečino. Pričakovanje je razumljivo: ko rama boli podnevi in ponoči, ko se je težko obleči, dvigniti roko ali zaspati na boku, je želja po manj bolečine povsem naravna.
Blokada lahko to olajšanje tudi prinese. Bolečina popusti, spanec se izboljša, gibanje postane lažje. Vzrok težave se s tem praviloma ne odpravi, potek osnovne bolezni pa ostane nespremenjen. Pri nekaterih stanjih, denimo pri boleči fazi zmrzle rame, je takšno začasno blaženje lahko smiselno, vendar ne pomeni, da je bolezen zaradi injekcije potekala drugače.
Prav zato odločitev za kortikosteroidno injekcijo ne sme biti samodejna. Vedno je treba tehtati med koristjo, ki jo prinese umiritev bolečine, in negativnimi učinki na tkiva. Kortikosteroidi vplivajo na presnovo številnih celic, pospešujejo degeneracijo kit in hrustanca ter slabijo kost. V nekaterih primerih je olajšanje vredno te cene, v drugih pa je prav zaradi nje bolje izbrati drugačno zdravljenje.
V ambulanti pogosto vidim podoben potek – po blokadi se bolečina za nekaj tednov umiri, pacient lažje spi, se obleče in dvigne roko z manj odpora, čez čas pa se bolečina vrne. Včasih je enako močna, drugič nekoliko drugačna, skoraj vedno pa z istim vprašanjem: Bi bilo treba blokado ponoviti?
Pred tem vprašanjem bi se morali naprej vprašati, kaj je injekcija sploh dosegla. Kortikosteroid je močno protivnetno zdravilo, ki ob injiciranju v sklep ali v prostor ob kiti zavre vnetni odziv in s tem zmanjša bolečino. Učinek je lahko prepričljiv, vendar pri večini ramenskih obolenj ne odpravi mehanskega, degenerativnega ali strukturnega vzroka težav.
Ko učinek popusti, se bolečina pogosto vrne, če rama ostane izpostavljena istim obremenitvam. Blokada umiri vnetje, vendar pa se gibanje, mišična kontrola ali obremenitev rame pri delu, športu in vsakdanjih opravilih s tem ne spremeni. Po blokadi je zato pomembna fizioterapija, prilagoditev aktivnosti in premišljeno obremenjevanje rame, kar podaljša občutek olajšanja.
Bolečina v rami ima lahko različne vzroke. Izvira lahko iz preobremenitve, degenerativnega vnetja ali raztrganja kit, vnetja sklepne ovojnice, kalcinacije ali obrabe hrustanca v sklepu. Blokada bolečino začasno umiri, vzroka težav pa ne odpravi. Pri nekaterih diagnozah je težava še večja: kortikosteroid lahko dolgoročno prispeva k napredovanju okvar, zaradi katerih je bolečina sploh nastala.
To velja predvsem pri boleznih kit in hrustanca. Kortikosteroidi vplivajo na presnovo številnih celic, pospešujejo degeneracijo kit in hrustanca ter slabijo kost, zato jih ne smemo razumeti kot nevtralno pomoč, ki jo lahko brez posledic ponavljamo. Ključno vprašanje zato ni samo, kako močno rama boli, temveč kaj bolečino povzroča.
Pri bolečini, ki izvira iz kit rotatorne manšete, moramo dobro premisliti, ali je blokada res najboljša rešitev. Pri tendinopatiji, degenerativno spremenjeni in boleči kiti, praviloma ni pravo zdravljenje. Bolečino lahko začasno umiri, vendar kakovosti kite ne izboljša. Nasprotno, ob ponavljanju lahko pospeši njeno nadaljnje propadanje.
Podobno velja pri delnih natrganjih rotatorne manšete in pri popolnih raztrganinah, ki jih operativno popravljamo. V teh primerih cilj zdravljenja ni le zmanjšana bolečina, temveč želimo ohraniti najboljše pogoje za celjenje in rami povrniti polno funkcijo. Kortikosteroid tega ne doseže, pri popravljivih raztrganinah lahko celo poslabša možnosti za uspešno celjenje po operaciji.
Pri tendinopatijah zdravljenje začnemo z zmanjšanjem draženja, prilagoditvijo obremenitev in vodeno fizioterapijo. Pri nekaterih primerih lahko pomagajo tudi biološke metode, na primer trombocitna plazma. Ko je kita raztrgana in jo je mogoče popraviti, pa je pogosto najboljša rešitev pravočasna operacija. Takšno zdravljenje ne poskuša le utišati bolečine, temveč se osredotoča na razlog, zaradi katerega se bolečina vrača.
Drugače je pri stanjih, kjer vzroka bolečine ni več mogoče odpraviti. Takrat cilj zdravljenja ni več celjenje kite ali obnova hrustanca, temveč manj bolečine, boljša funkcija rame, boljši spanec in lažji vsakdan. Tudi nadzor bolečine ima pri tem pomembno vlogo: manj bolečine pomeni lažjo uporabo rame in lažje sodelovanje pri fizioterapiji. V takih primerih blokada ni nadomestek za zdravljenje, ampak del premišljenega blaženja težav.
Pri nepopravljivem kroničnem raztrganju rotatorne manšete, kjer operacija ni primerna rešitev, ima občasna blokada lahko svoje mesto. Podobno velja pri napredovali artrozi ramenskega sklepa, kadar je cilj predvsem umirjanje simptomov. Pri morebitnih kandidatih za umetni sklep pa je pomemben čas. Injekciji tik pred operacijo se praviloma izognemo, ker lahko poveča tveganje za okužbo.
V omejenem obsegu je blokada utemeljena tudi pri izraziti bolečini v boleči fazi zmrzle rame ali pri akutno bolečem kalcifičnem tendinitisu rame. Tudi takrat ne odpravi vzroka in ne spremeni poteka osnovne bolezni. Lahko pa pomaga premostiti obdobje, ko bolečina ovira spanje, gibanje ali začetek ustrezne rehabilitacije.
Pri bolečini v rami ni dovolj vprašanje, kako močno boli. Pomembnejše je, zakaj boli. Podobna bolečina lahko izvira iz povsem različnih stanj, zato enaka rešitev ne more biti prava za vse.
Pri tendinopatiji ali popravljivem raztrganju kite mora zdravljenje ohraniti najboljše pogoje za okrevanje rame. Pri nepopravljivi okvari ali napredovali obrabi sklepa pa je lahko cilj drugačen: manj bolečine, boljši spanec in več uporabne funkcije v vsakdanjem življenju. V prvem primeru lahko blokada odloži pravo zdravljenje, v drugem je lahko del najboljše možne rešitve.
Dobra odločitev se ne začne pri injekciji, temveč pri diagnozi. Šele ko je jasno, kaj v rami povzroča bolečino, lahko presodimo, ali je treba vzrok zdraviti, okvaro popraviti ali simptome predvsem blažiti. Blokada ima v tem razmisleku svoje mesto. Največ koristi prinese, ko ne nadomešča zdravljenja, ampak pomaga takrat, ko je blaženje bolečine res najboljša možna rešitev.
| Kako dolgo pomaga blokada? |
Učinek blokade je začasen. Pri nekaterih bolečina popusti za nekaj tednov, pri drugih za več mesecev. Trajanje je odvisno predvsem od diagnoze, stopnje vnetja in obremenitev, ki jim je rama izpostavljena po injekciji. Če se po blokadi ne spremeni nič drugega, se težave pogosto vrnejo. Zato je za trajnejše izboljšanje pomembno zdravljenje nadaljevati s fizioterapijo, prilagoditvijo aktivnosti in bolj premišljenim obremenjevanjem rame. |
| Kako blokada vpliva na kito? |
Kortikosteroidi neugodno vplivajo na presnovo celic v kiti, hrustancu in kosti. Pri ponavljanju ali napačni indikaciji pospešujejo degeneracijo kit in hrustanca ter prispevajo k slabljenju kosti. Zato blokada pri tendinopatijah, delnih natrganjih in popravljivih raztrganinah rotatorne manšete praviloma ni prva izbira. Kratkotrajno olajšanje v teh primerih pogosto ne odtehta dolgoročnih tveganj. |
| Kdaj je blokada smiselna? |
Največkrat takrat, ko vzroka bolečine ni več mogoče odpraviti ali ko je bolečina v določeni fazi bolezni tako izrazita, da jo je treba najprej umiriti. Takrat je cilj manj bolečine, boljši spanec in boljša uporabnost rame. To velja pri nepopravljivih kroničnih raztrganinah rotatorne manšete, napredovali artrozi ramenskega sklepa in pri izbranih primerih zelo boleče zmrzle rame ali kalcifičnega tendinitisa. Tudi takrat naj bo odločitev časovno omejena in vezana na jasno diagnozo. |
| Kaj pomaga namesto blokade? |
Odgovor je odvisen od vzroka bolečine. Pri težavah s kitami je pogosto najpomembnejša prilagoditev obremenitev, vodena fizioterapija in postopno vračanje gibljivosti, moči in nadzora rame. Pri izbranih primerih lahko pridejo v poštev biološke metode, na primer trombocitna plazma. Kadar je kita raztrgana in jo je mogoče popraviti, pa je pogosto najboljša rešitev operativno zdravljenje. |
| Kolikokrat se blokada ponavlja? |
Blokada ni ukrep, ki bi ga bilo dobro ponavljati vsakič, ko se bolečina vrne. Vsaka ponovitev zahteva novo presojo diagnoze, pričakovane koristi in možnih škodljivih učinkov na kito, hrustanec in kost. Če je učinek kratek ali se bolečina hitro vrača, je treba znova preveriti vzrok težav. Pogosto je bolj smiselno prilagoditi zdravljenje kot pa bolečino znova in znova samo utišati. |
| Kdaj blokada ne zadošča več? |
Kadar je v ozadju okvara, ki jo je mogoče zdraviti drugače, blokada ni končna rešitev. Pri raztrganinah rotatorne manšete je lahko potrebna operativna poprava kite. Pri kroničnih težavah z dolgo glavo bicepsa pride v poštev tenodeza. Pri vztrajnih kalcinacijah je lahko potrebna odstranitev kalcinacije, v izbranih primerih tudi subakromialna dekompresija. Skupno vsem tem odločitvam je, da ne temeljijo samo na jakosti bolečine. Odvisne so od diagnoze, trajanja težav, funkcije rame, starosti, obremenitev in ciljev zdravljenja. |
Naročnik oglasne vsebine je Artros.