Bo nocojšnji sončni mrk vplival na naš spanec?

Sončni mrk za nekaj minut spremeni količino dnevne svetlobe, zato se postavlja vprašanje, kako lahko takšna nenadna zatemnitev zmoti tudi našo notranjo biološko uro in spanec. Znanstvenih dokazov, da bi sončni mrk pri ljudeh neposredno povzročal motnje spanja, za zdaj ni, kljub temu pa je svetloba eden najpomembnejših dejavnikov, ki uravnavajo naš cirkadiani ritem.

Ko bo danes Luna začela prekrivati Sonce, bo dnevna svetloba v delu Evrope za nekaj časa občutno oslabela. Na območju popolnega mrka bo sredi dneva oziroma večera nastala skoraj noč. Pri živalih so znanstveniki ob sončnih mrkih že opazili precej nenavadne spremembe vedenja.

V raziskavi 17 vrst sesalcev, ptic in plazilcev v živalskem vrtu med popolnim mrkom leta 2017 je 13 vrst pokazalo vedenje, drugačno od običajnega; pri osmih so opazili vedenje, značilno za večer ali noč, na primer umikanje v nočna bivališča. Pri nekaterih vrstah so zaznali tudi znake vznemirjenosti.

Še obsežnejša raziskava odziva ptic na popolni mrk leta 2024 je z uporabo skoraj 100.000 zvočnih posnetkov in več kot 10.000 opazovanj pokazala, da je več kot polovica proučevanih vrst spremenilo svoje vedenje oziroma dnevni ritem. Pri številnih vrstah se je po koncu mrka pojavilo oglašanje, podobno jutranjemu petju, kot bi se po kratki temi začel nov dan. 

FOTO: AFP

Kaj pa ljudje?

Človeški organizem ima notranji približno 24-urni biološki ritem, ki uravnava med drugim čas budnosti in spanja. Eden najpomembnejših zunanjih signalov, s katerimi se ta sistem vsak dan usklajuje z okoljem, je svetloba. Pregledi raziskav, ki so jih opravili strokovnjaki s področja medicine spanja, kažejo, da je cikel svetlobe in teme prevladujoči okoljski dejavnik, ki človekov cirkadiani sistem usklajuje s 24-urnim dnevom. Svetloba prek očesa vpliva na biološko uro in s tem tudi na čas spanja in budnosti.

Spanje ni razkošje, ampak temelj dobrega zdravja

Zato bi lahko na prvi pogled pričakovali, da bo nenadna dnevna zatemnitev med sončnim mrkom vplivala tudi na človeka. A ker sončni mrk traja le kratek čas, za zdaj ni dokazov, da bi nekajminutna sprememba dnevne svetlobe pri ljudeh povzročila pomembno spremembo cirkadianega ritma ali kakovosti spanja. Če bo kdo nocoj težje zaspal, bo precej bolj verjetno, da bo razlog dogajanje okoli mrka, ne pa mrk sam.

Opazovanje nebesnega pojava lahko namreč spremeni običajno večerno rutino. Ljudje bodo morda dlje časa zunaj, se pozneje vrnili domov, potovali na boljšo lokacijo za opazovanje ali po dogodku še dolgo pregledovali fotografije in posnetke.

Znano je, da na cirkadiani ritem lahko vpliva tudi svetloba iz telefonov in drugih elektronskih naprav. Raziskave kažejo, da sta čas in količina izpostavljenosti svetlobi pomembna za našo biološko uro, še posebej zvečer.

Zanimivo je tudi, da lahko že daljša izpostavljenost močni svetlobi pred spanjem vpliva na čas uspavanja. V eni od laboratorijskih raziskav je bila triurna izpostavljenost močni svetlobi pred spanjem povezana z daljšim časom do uspavanja. Zato je lahko za spanec pomembneje, kaj počnemo pred in po mrku kot pa sam nekajminutni padec dnevne svetlobe.

Nimate očal za sončni mrk? Nasa priporoča, kako ga lahko varno opazujete doma

V Sloveniji se bo delni sončni mrk začel okoli 19.25. Največja faza bo nastopila okoli 20.16, ko bo Luna zakrila približno 91 odstotkov Sončevega premera.