

SSKJ pri besedi božičnica navaja pomensko razlago 'božična prireditev z obdarovanjem'. Dodano ji je pojasnilo nekdaj, ki pove, da se je beseda v času nastanka slovarskega sestavka nanašala na pojavnost, ki ni več obstajala. Pozneje sta se pojavila še dva pomena, ki ju navaja druga izdaja slovarja, SSKJ 2. En pomen, 'prireditev z božičnim glasbenim in literarnim programom, ki poteka v cerkvi pol ure pred polnočnico', je še tesno povezan z božičem, drugi, od izhodišča že bolj oddaljeni, pa je s praznikom povezan le še po asociaciji na obdobje okoli tega dne in obdarovanje – 'denarni dodatek, ki ga zlasti ob uspešnem poslovanju podjetja, ustanove ob koncu leta v enakem znesku prejme vsak zaposleni'.
Na portalu Fran v Pravnem terminološkem slovarju najdemo še definicijo pravnega pojma božičnica, ki se glasi 'nagrada delavcem ob koncu koledarskega leta, ki se praviloma ne všteva v pokojninsko osnovo in je za razliko od trinajste plače izplačana vsem delavcem v enakih zneskih'.
Družbene pojavnosti izginjajo in nastajajo, besede, ki jih označujejo, se v rabi ustaljujejo v novih kontekstih in s tem pridobivajo nove pomene. Raba besede božičnica v pomenu nagrade v obliki denarnega dodatka zaposlenim je trenutno pogosta; tema je aktualna, ker imajo tako njeni (potencialni) dajalci kot prejemniki o njej različna mnenja – zlasti v zvezi z obveznostjo njenega izplačila ipd. Kar ostaja nespremenjeno, pa je človeška težnja po zadovoljstvu zaradi kakovostno opravljenega dela in koristnosti rezultatov.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: Špela Petric Žižić.
Komentarji