Branje brez očal se začne pri vidu na daljavo

Po petinštiridesetem letu postane branje za marsikoga naporno. Bralna očala niso edina možnost. Z zamenjavo naravne očesne leče lahko starostno dioptrijo odpravimo trajno. Toda načrt posega mora biti prilagojen posamezniku. Pri tem ima pomembnejšo vlogo, kot bi pričakovali, vidna ostrina na daljavo. Kako dobra je v resnici, pokažeta šele natančna meritev in pregled.

Rešitev je preprostejša, kot se zdi

Zgodba je znana. Ena očala ostanejo na nočni omarici, druga v kuhinji, tretja v avtu. Tistih, ki jih potrebujemo, pa nikoli ni pri roki.

Z leti je težav vse več. Očesna leča postopoma izgublja prožnost in se vse težje prilagaja gledanju na blizu. Bralna dioptrija zato narašča, očala pa je treba vsakih nekaj let zamenjati. Zakaj se to dogaja in kako težava napreduje, sem podrobneje opisala v zapisu o starostni daljnovidnosti.

Manj znano je, da lahko slabšanje bližinskega vida odpravimo trajno. Ker je vzrok v očesni leči, naravno lečo nadomestimo z umetno. V oko vstavimo multifokalno lečo, ki omogoča vid na več razdaljah. Tako lahko izboljšamo vid na blizu, na srednjo razdaljo in na daljavo, hkrati pa odpravimo tudi astigmatizem.

Poseg je kratek in poteka v kapljični anesteziji. Pacient gre domov še isti dan. V Moreli opravimo več kot dva tisoč takšnih operacij na leto, zato je postopek za našo ekipo dobro utečen.

Kdor o posegu šele razmišlja, lahko prvo usmeritev dobi s testom primernosti za operacijo dioptrije.

Laser težavo le odloži

Mnogi pridejo na posvet že dobro poučeni o laserskih rešitvah za starostno daljnovidnost. Zato naj najprej pojasnim pomembno razliko. Pri kratkovidnih lahko z laserjem eno oko popravimo za dober vid na daljavo, drugo pa pustimo nekoliko kratkovidno, da ostane uporabno za branje. Takšno rešitev imenujemo laserski monovid.

Za primernega pacienta je to lahko dobra izbira in jo brez pomislekov predlagam. Vendar njen učinek ni trajen. Potrebo po bralnih očalih lahko odloži za nekaj let, običajno za pet do deset, ne more pa ustaviti staranja naravne očesne leče.

Zamenjava leče deluje drugače. Z njo odstranimo prav tisti del očesa, ki se z leti spreminja, zato je rešitev trajna. Katera možnost je primernejša, pokaže šele pregled.

Mnogi precenjujejo svoj vid na daljavo

Skoraj vsak, ki pride zaradi težav pri branju, mi pove, da na daljavo vidi odlično. Meritve pogosto pokažejo nekoliko drugačno sliko. Starostna daljnovidnost se pojavi razmeroma hitro in zato prevzame vso pozornost. Vid na daljavo pa se lahko slabša počasi, iz leta v leto. Možgani se spremembi sproti prilagajajo, zato je sami dolgo ne opazimo. O razliki med občutkom in izmerjeno vidno ostrino sem pisala v zapisu Vidite odlično na daljavo? Občutek pogosto vara.

Meritev navadno pokaže eno od dveh možnosti. Večina ljudi na daljavo še vedno vidi dobro, vendar ne tako dobro, kot bi njihovo oko lahko. Manjši del pa brez očal zares vidi povsem ostro.

Prav ta razlika pomembno vpliva na moje priporočilo. Multifokalna leča svetlobo razporedi med več razdalj, zato je ostrina na daljavo lahko nekoliko manjša. Pacient, ki že pred posegom na daljavo ne vidi povsem optimalno, te razlike praviloma ne zazna. Po posegu znova dobro bere, vid na daljavo pa ostane primerljiv s prejšnjim. Pri nekom z izjemno ostrim vidom na daljavo bi bila sprememba lahko opazna. Ker mu tak vid veliko pomeni, zanj poiščem drugačno rešitev.

Meritev pove le polovico zgodbe

Meritev traja le nekaj minut. Pri svetovanju mi pomaga tudi pravilo, ki se v praksi pogosto potrdi. Res odličen vid na daljavo praviloma spremlja zelo nizka plus dioptrija med +0,25 in +0,50 brez astigmatizma. Kdor ima nekoliko več plus dioptrije ali nekaj astigmatizma, brez očal na daljavo navadno že vidi slabše.

Drugo polovico zgodbe razkrije pogovor. Pomembno je, kaj človek čez dan počne, na katerih razdaljah največ uporablja vid, česa ne bi želel izgubiti in kaj od posega pričakuje. Zato vedno začnem s tremi vprašanji, ki sem jih opisala v zapisu Tri vprašanja, ki jih zastavim pri pregledu za operacijo dioptrije z lečo.

Zakaj včasih operiram le eno oko

Pri pacientu z izjemnim vidom na daljavo je lahko najboljša rešitev operacija enega očesa.

V operirano oko vstavimo multifokalno lečo, ki omogoča vid na blizu, na srednjo razdaljo in na daljavo. Drugega očesa ne operiramo, zato njegova ostrina na daljavo ostane nespremenjena. Pacient lahko tako znova bere brez napora, cesto in obraze pa še naprej vidi tako kot prej.

Posega na drugem očesu ne opustimo nujno, temveč ga lahko odložimo. Do takrat včasih mine več let. Primeren trenutek se navadno pokaže, ko se začne spreminjati tudi vid na neoperiranem očesu. Takrat lahko operiramo še drugo oko in dodatno izboljšamo bližinski vid.

To ni enako laserskemu monovidu. Pri njem vsako oko namenoma prilagodimo drugi razdalji, možgani pa se naučijo izbirati ustrezno sliko. Pri operaciji enega očesa nobenega očesa namenoma ne zameglimo. Operirano oko omogoča vid na več razdaljah, drugo pa ohrani svojo dosedanjo ostrino. Kaj se lahko pojavi v prvih tednih po operaciji z lečo in kako takšne težave rešujem, sem opisala v zapisu Kako rešim tri najpogostejše težave po operaciji dioptrije z lečo.

Kdaj je bolje počakati

Dioptrija vpliva tudi na izbiro primernega časa za poseg. Pri visoki kratkovidnosti sem previdna. Močno kratkovidno oko je daljše in drugače oblikovano, zato je tveganje za odstop mrežnice pri posegu večje kot pri povprečnem očesu. Z leti se to tveganje zmanjšuje. Močno kratkovidnemu pacientu v petdesetih letih zato praviloma svetujem, naj s posegom počaka do šestdesetega leta.

Takšno priporočilo ni zavrnitev, čeprav ga pacienti sprva včasih tako razumejo. Gre za izbiro varnejšega časa, zato to vedno jasno pojasnim.

Drugi razlog za odlog so nezdravljene suhe oči, vendar je v tem primeru čakanje krajše. Najprej umirimo očesno površino in šele nato opravimo poseg. Obratni vrstni red se pri suhih očeh le redko obrestuje.

Meritev in pogovor sta del predoperativnega pregleda v Ljubljani. Za oba si namenoma vzamemo več časa, kot pacienti pogosto pričakujejo. Več informacij o postopku je na strani o operaciji starostne dioptrije z lečo.

Prvi korak še ni odločitev

Z branjem, ki je postalo naporno, se ni treba preprosto sprijazniti. Obstaja več možnosti, med njimi tudi trajna rešitev z zamenjavo očesne leče. Toda izbrana mora biti glede na posameznikov vid, zdravje oči in vsakdanje potrebe. Zato prvi korak ni odločitev za poseg, temveč natančna meritev in pogovor.

---

Pogosta vprašanja

Sem primeren kandidat za operacijo starostne dioptrije?

Večina naših pacientov je stara od petinštirideset do šestdeset let. Pomembno je predvsem, da je dioptrija za daljavo stabilna in da je oko sicer zdravo. Multifokalna leča zahteva zdravo očesno ozadje, zato pri pregledu vedno pregledamo tudi mrežnico. Prvo usmeritev ponudi test primernosti za operacijo dioptrije, dokončen odgovor pa lahko da šele predoperativni pregled.

Katere možnosti obstajajo poleg operacije z lečo?

Bralna in progresivna očala ostajajo povsem razumna izbira. Marsikdo je z njimi zadovoljen vrsto let. Veliko pozornosti so pritegnile tudi kapljice za starostno daljnovidnost. Njihov učinek je omejen in začasen, staranja leče pa ne ustavijo. Kaj lahko ponudijo in česa ne, sem pojasnila v zapisu Kapljice za oči proti starovidnosti: mit ali resničnost?.

Pri kratkovidnih je mogoča tudi laserska rešitev, imenovana laserski monovid. Eno oko popravimo za vid na daljavo, drugo pa pustimo nekoliko kratkovidno, da ostane uporabno za branje. Takšna rešitev lahko potrebo po bralnih očalih odloži za nekaj let. Zamenjava leče pa je trajna.

Kako poteka poseg in koliko časa traja?

Poseg poteka v kapljični anesteziji. Pacient je ves čas buden, poseg pa praviloma ni boleč. V Moreli v Ljubljani se zadrži približno eno uro in gre domov še isti dan. Vsako oko operiramo posebej. Pacienti pogosto povedo, da je bilo pričakovanje posega neprijetnejše od posega samega.

Kako hitro se vid izboljša?

Pri večini pacientov je vid že naslednji dan zelo dober. Nekateri se lahko hitro vrnejo k običajnim dejavnostim, potreba po bolniški odsotnosti pa je odvisna od vrste dela in poteka okrevanja. Prve dni odsvetujem drgnjenje oči, plavanje in savno. Predpisane kapljice je treba uporabljati še nekaj tednov, oči pa so lahko v tem času nekoliko občutljive.

Bom po operaciji še potreboval očala?

Cilj multifokalne leče je čim večja neodvisnost od očal pri branju, delu z zaslonom in gledanju na daljavo. Pri zelo drobnem tisku ali slabši svetlobi lahko občasno še vedno pomagajo lahka očala. V prvih tednih se oko in možgani na novo optiko še privajajo.

Kaj pa nočna vožnja in bleščanje?

Multifokalna leča svetlobo razporeja med več razdalj, zato lahko pacient ponoči okoli luči sprva opazi obroče ali odseve. Večina se nanje v prvih tednih ali mesecih privadi in jih pozneje ne zaznava več. Pri bolezenskih spremembah očesnega ozadja lahko izberem lečo z razširjenim fokusom, pri kateri je takšnih svetlobnih pojavov praviloma manj.

Zelo kratkoviden sem. Zakaj mi svetujete, naj počakam do šestdesetega leta?

Močno kratkovidno oko je daljše in drugače oblikovano, zato je tveganje za odstop mrežnice pri posegu večje kot pri povprečnem očesu. Z leti se zmanjšuje. Čakanje zato ni zavrnitev, temveč način, da do želenega rezultata pridemo varneje. Vmes oko redno spremljamo.

Kako dolgo traja rezultat in ali lahko pozneje dobim sivo mreno?

Umetna leča ostane v očesu trajno. Ne obrabi se in praviloma je ni treba menjati. Ker naravne leče ni več, se na njej ne more razviti siva mrena. Oko pa se s starostjo še naprej spreminja, zato so redni pregledi tudi po posegu pomembni.

---

Naročnik oglasne vsebine je Morela