Čemu brati v oglušelem času?

Ajda Bizjak, Razcvet tišine, body art, fotografija, 2026: »Yeong-hye, protagonistka romana Vegetarijanka ne kriči in se ne upira na glas, njen upor je v umiku, v tihem soobstoju, morda se celo želi preleviti v cvet.« FOTO: Gimnazija Poljane

Izsledki PISE (Programme for International Student Assessment) potrjujejo dolgoletna opozarjanja učiteljev slovenščine, da se vztrajno in znatno slabša jezikovna zmožnost tudi tistih dijakov, ki naj bi ustrezno pismeni nadaljevali šolanje na gimnaziji.

Glede na številne raziskave lahko trdimo, da je vzrok zanemarjeno branje v lastni materinščini. Ob tem je najlaže iskati krivca v šoli, smiselno pa se je ozreti v družbeno situacijo. Splošno poenostavljeni odnos do branja namreč tiči v vprašanju: čemu sploh brati literaturo? Čemu se dalj časa osredotočati na vrstice besed, čemu se mučiti s sporočili med njimi, domišljati prebrano, se spraševati, iskati odgovore, se boriti s predsodki, spreminjati svoja ustaljena prepričanja ipd., ko pa je na svetu mnogo kratkočasnejših in atraktivnejših dejavnosti.

Odgovor na naslovno vprašanje je v času, ki je obnoren s tehnologijo.

Število gimnazijcev, ki ne berejo daljših in zahtevnejših vsebin in tudi ne literature, je na začetku šolanja žal previsoko. Resne težave imajo z ubeseditvami svojih misli, ker jim manjka besed in predvsem tudi vsebine, ob kateri bi razmišljali, jo že presojali in svoja mnenja poskušali razvijati v tehtna stališča.

Nika Krenn, plakat za kratki film Pelargonije, 2026: »Navdih za scenarij sem dobila ob branju pesniške zbirke Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, pesnice Miljane Cunta.« FOTO: Gimnazija Poljane

V »enajsti šoli na e-protezah« se urijo predvsem v poenostavljeni angleščini, v skeniranju sporočil, besedila preletavajo in hlepijo po čim krajših, na prvi mah razumljivih in trivialno vznemirljivih vsebinah raznovrstnih, mnogokrat etično vprašljivih vplivnežev. Če že berejo, se pohvalijo, da to počnejo samo v angleščini, večinoma žanrsko literaturo, kar samo po sebi ni narobe, je pa nezadostno. Branje v materinščini jim je dolgočasno tudi zato, ker zaradi neusvojene bralne tehnike prepočasi prebirajo besede.

Očitek, da so predpisane slovenske knjige za domače branje dolgočasne in zastarele, je brca v prazno. Četudi se v kanonskem naboru kdaj znajde besedilo, ki mladim ni blizu, je za tem določen namen, ki ga vešč učitelj zna motivacijsko rešiti. Ob zelo skrčenem obveznem čtivu, ki ga določa učni načrt, sam lahko že mnogo let avtonomno odbira in izbira. Če je načitan in zna najti ustrezna branja, je pomemben usmerjevalec v zanimivo, sodobno in recepcijsko primerno literaturo. Z njo zagotovo premika meje.

Kako torej upati, da bi se sodobna mladenič in mladenka odzvala na bralni izziv in trenirala svoje duhovno telo?

Različni pristopi k spodbujanju branja pri pouku

Sofija Mamashina, »Nov sistem«, digitalna risba, 2026: »Moj izdelek za Beri-Deli je odziv na knjigo Živalska farma. Za inspiracijo sem vzela propagandni plakat iz časa Sovjetske zveze, saj George Orwell s svojim delom kritizira komunistični sistem države.« FOTO: Gimnazija Poljane

Na Gimnaziji Poljane več kot 20 let intenzivno preizkušamo številne strategije, ki so se nam pokazale za učinkovite: od branja skozi kurikulum v nekdanjih evropskih oddelkih, pri čemer smo ob izbranem leposlovnem delu omogočili problemski pristop in razvijanje kritičnega razmišljanja pri več vključenih predmetih. Od 2009/10 se je praksa medpredmetnega povezovanja prenesla v t. i. projektni dan pod naslovom Branje skozi kurikulum, ki ga je šola vnesla v svoj letni delovni načrt. Z določenimi adaptacijami ga ohranjamo naprej, letos pod tematskim naslovom Strah in pogum.

Zelo poseben pristop k umetnosti je bila povezava med branjem literature in umetnostno zgodovino. Razvijali smo razumevanje konceptov v umetnosti. Širša podoba konteksta je razpirala problemski pristop k umetnini. Zato so dijaki zmogli ustreznejše interpretacije.

Druge metode branja so ustvarjalne aktualizacije. Na primer s senčnimi lutkami, s slikovedkami (kamišibaj), z bralnimi verigami (uprizarjanje zapovrstnih delov besedila z mizansceno, motivnim kolažem, režijskim načrtom idr.), skozi informance (informacija o določenem poglavju ali prizoru ter performace/prikaz), z adaptacijo in s pripovedovanjem kratkih zgodb.

Od Beletrinine pobude v samostojen razvoj projekta BERI DELI

Mia Ratoša Rigler, Plakat Živalska farma za otvoritveni dogodek 2026: »Slika je zelo preprosta, skoraj otroška in taka, da je motiv hitro prepoznaven v povezavi z Živalsko farmo. Zaradi preproststi jo lahko hitro spremenim v propagandni plakat.« FOTO: Gimnazija Poljane

Razvili pa smo tudi projekt BERI DELI, ki smo ga pred petimi leti posvojili od Beletrine. Zdaj je na naši šoli ena glavnih atraktivnosti, s katero zaznamujemo kulturni praznik. Pobudnica projekta in umetniškega dogodka ob zaključku je profesorica umetnostne zgodovine Nina Ostan.

BERI DELI zajema branje izbranih besedil po dogovoru s slovenisti. Načeloma so v igri sodobna dela: pesniške zbirke, romani, zbirke kratkih zgodb ali esejev ipd.

Letošnji izbor je bil naslednji:

Orwell: Živalska farma

Andrej Rozman Roza: Živalska kmetija

Per Petterson: Konje krast

Feri Lainšček: Kurja fizika

Gadha Karni: Vrnitev: spomini Palestinke

Boštjan Narat: Bend

Han Kang: Vegetarijanka

Ana Svetel: Dobra družba

Katja Gorečan: Trpljenje mlade Hane

Miljana Cunta: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo

Julij Dominik Mrak, Svetilka, digitalni kolaž, 2026: »Kolaž je nastal kot odziv na delo Vrnitev: Spomini Palestinke, ki ga je napisala palestinsko-angleška pisateljica Ghada Karmi. Ulična svetilka predstavlja Ghado Karmi, in z njo Palestinke in Palestince, ki si želijo postati nekaj več in se rešiti sistema, ki jih zatira in oklepa.« FOTO: Gimnazija Poljane

Pri ustvarjanju gredo skozi faze načrtovanja, iskanja rešitev, mnogih pogovorov, več variant in končne rešitve. Proces po branju traja nekaj mesecev, zato so izbrani izdelki kakovostni in nagrajeni z razstavo v galeriji Gimnazije Poljane G+.

Ustvarjalci ob odprtju na umetniški prireditvi svoje kreacije predstavijo tudi s kratkimi komentarji. Njihovi izdelki pokažejo širino in zamah, ustvarjalno razumevanje prebranega in prenos preoblikovane ideje v drug medij.

Prireditev je načeloma performativna in zelo dobro obiskana. Letos se je odvila pod naslovom RAZPOČNOST.

Zoja Avbar, Brez, fotografija, 2026: »Naslov sem izbrala zato, ker sem želela, da gledalec najprej začuti tišino, praznino, šele nato začne razmišljati, kaj pravzaprav manjka. V različnih zgodbah se vedno znova pojavlja razpoka med tem, kar je človek navzven, in tem, kar doživlja znotraj – in prav to razpoko sem želela ujeti tudi sama.« FOTO: Gimnazija Poljane

Optimistična napoved

Ob koncu šolanja se lahko pohvalimo z mnogo več bralci kot na začetku, saj dozorijo v spoznanju, da so z branjem in odzivanjem nanj razvijali ustvarjalnost, hkrati pa tudi empatijo, svoje spoznavne zmožnosti, jezikovno kompetenco in razgledanost. Branje bo zagotovo ostalo njihovo vseživljenjsko izobraževanje, saj prav v razglašenem, oglušelem času nujno hrani in brani svobodno in trezno misel.

Naročnik oglasne vsebine je Gimnazija Poljane