K pogovoru o černobilski nesreči smo povabili dr. Leona Cizlja, mednarodno uveljavljenega raziskovalca, univerzitetnega profesorja in svetovalca z dolgoletnimi izkušnjami pri strateškem in operativnem vodenju raziskav na področju jedrske tehnike in jedrske varnosti. Predseduje upravnemu odboru združenja NucNet, v letih 2022 in 2023 je predsedoval tudi evropskemu združenju jedrskih strokovnjakov (European Nuclear Society). Aprila lani je bil imenovan za direktorja Instituta Jožef Stefan.
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila zaradi človeške napake – ker varnostni preizkus, povezan z ustvarjanjem zadostne količine električne energije za napajanje varnostnih sistemov reaktorja, če bi kdaj prišlo do izgube zunanjega vira elektrike, v četrto ni uspel. Kakšen je bil pravzaprav ta poskus in zakaj so se ga sploh lotili?
Namen poskusa je bil, poenostavljeno povedano, ugotoviti, kako čim lažje obvladati nuklearko, če zmanjka elektrike v omrežju. Jedrske elektrarne so zelo občutljive za izgubo napajanja iz omrežja. Kot rezervne vire električnega napajanja imajo sicer agregate. Ta poskus je temeljil na povsem zdravorazumski predpostavki, da imata turbina in generator (turbogenerator) v elektrarni zelo veliko kinetične energije spravljene v vrtenju, in ko reaktor ugasneš, se turbogenerator še nekaj časa vrti. Ta čas, ko se vrti, pa bi lahko dobavljal električno energijo za varnostne sisteme. To je bila osnovna ideja poskusa.
Komentarji