»Dajte no. To je le PR!«

Razrez Deklice z balonom pri Sotheby‘s je v dneh po dražbi prodrl kot vroča novica v sleherni medij in postal viralen.
Objavljeno
12. oktober 2018 19.00
Posodobljeno
12. oktober 2018 20.14
Trenutek po dražbi, na kateri je Banksyjevo Deklico z balonom doletel razrez. Fotografije Instagram
»Sotheby's res pričakuje, da bomo verjeli, da niso bili vpleteni? Dajte no. To je le PR,« je po dražbi, na kateri je Banksyjevo Deklico z balonom tik po prodaji za 1.042.000 funtov doletel razrez, tvitnil Bendor Grosvenor, ugledni trgovec z umetninami, publicist in umetnostni zgodovinar, ki je v preteklosti odkril več dotlej izgubljenih slik Petra Paula Rubensa, Clauda Lorraina ali Pietra Brueghla ml.

Ni bil edini, ki ga je po Banksyjevi »akciji« sredi najintenzivnejšega tedna trgovanja z umetninami v Londonu, kamor se umetnostni svet zgrne tudi zaradi vsakoletnega sejma Frieze, presenetil odziv avkcijske hiše in ki se je vprašal, ali imajo trditve, da njeni uslužbenci v dogodivščino z razrezom nikakor niso bili vpleteni in so bili pač »nabanksyjani«, kot se je izrazil vodja njihovega oddelka sodobne umetnosti Alex Branczik, kaj trdnih tal pod seboj.



Zadnja novica v zgodbi je, da se je neka za zdaj anonimna Evropejka, ki je na dražbi ponudila največ, odločila, da bo poškodovano sliko obdržala. »Najprej sem bila šokirana, potem pa sem ugotovila, da bom lastnica svojega delca umetnostne zgodovine,« je menda povedala. Tako Sotheby's. Slika ima po Banksyjevi odločitvi že tudi novo ime: Love in the Bin, Ljubezen v zaboju. Ali smetnjaku.

Nesreče na avkcijah umetnin se dogajajo. Na kitajskem trgu, ki si v letnih poročilih o globalnem trgu umetnin po obsegu z britanskim izmenjuje drugo mesto, vodilne so vselej ZDA, so leta 2014 zagrešili izjemno (drago) nerodnost. Po koncu dražbe v Hongkongu je slika kitajskega slikarja Cui Ruzhuoja, prodana za kar 2,7 milijona evrov, izginila. Zaradi malomarnosti je pristala dobesedno na smetišču, po razkritju škandala pa so se v dražbeni hiši Poly Auction, organizatorki dražbe, zavili v molk. Pri Sotheby's so, nasprotno, zapis o tem, da so bili »nabanksyjani«, po dražbi na portalu izpostavili kot najpomembnejšo novico.


Hirstove pike


»Zadeva z Banksyjem je zabavna, celo bistra. A je le še en drobec v hipokriziji trga sodobne umetnosti,« je v tvitu še dodal Grosvenor, k čemur velja dodati, da se je Banksy v sleherni svetovni medij vrnil po obdobju relativne oseke. Tržna vrednost njegovih del stagnira od vrhunca leta 2008, ko so njegovo delo Keep It Spotless (Vzdržuj brezmadežno ali pač brez pik iz leta 2007; z njo se je obregnil ob barvne pike kolega Damiena Hirsta) na dražbi pri isti Sotheby's, a v New Yorku, prodali za tedaj rekordnih 1,87 milijona dolarjev.

Odtlej je minilo že desetletje, petkova potegavščina in milijoni ogledov videa, s katerim Banksy dokazuje, da je mehanizem v okvir vdelal sam, pa bodo krivuljo vrednosti njegovih izdelkov gotovo obrnili navzgor. »Slika je kot konceptualni moment postala vrednejša od tega, da je zgolj slika,« je razrez za New York Times komentiral trgovec z britansko umetnostjo Offer Waterman in kaže, da je napihnjeni mednarodni trg umetnin, zatem ko je širšemu umetnostnemu sistemu muzejev in galerij že pred leti izmaknil »kuriranje« ter se lotil »kuriranih« crossover dražb z umetninami iz najrazličnejših obdobij in vtisom elitnega muzeja, v katerem je vse naprodaj, zdaj prisvojil še performans.


Novost, a že del zgodovine


Če hoče pritegniti kupce, mora trg nenehno izumljati novosti, te pa instantno »zgodoviniti«, izpostaviti njihov prelomni potencial. Natanko tako se bere stavek na portalu Sotheby's: »Nepričakovani incident je instantno vstopil v zgodovino umetnosti in v zgodovini dražb nedvomno predstavlja prvi primer, da se je umetniško delo, potem ko se je znašlo pred dražbenim kladivcem, avtomatsko razrezalo.«

Kar se tiče performansov na dražbi, to ne drži. Junija letos umrli Malcolm Morley, leta 1984 prvi prejemnik razvpite britanske Turnerjeve nagrade, je na dražbi že leta 1974 eno svojih slik, ki je bila naprodaj, napadel s pištolo. Resda vodno ... Zunaj dražbenih dvoran je samouničenje umetnin prav tako že del umetnostne zgodovine, iz tukajšnje sodobne umetnosti pa je mogoče navesti vsaj primer »eksplozije umetnine« na daljavo.

Žiga Kariž, znan tudi kot član terceta Janezov Janš, je avtor preroške serije Teror=Dekor, s katero je že pred vznikom aktualnega tisočletja, ki ga za zdaj bridko zaznamuje terorizem, ustvaril likovne objekte, namenjene temu, da pri novih lastnikih v novem okolju na daljavo »eksplodirajo«. Na srečo je šlo le za zvočni terorizem.


 

Banksyjev zgled že vleče


Banksyjeva izjemna, vsem razumljiva sporočila proti vojnam, neenakopravnosti, potrošništvu in kapitalizmu je trg umetnin že davno snedel brez prebavnih motenj; nakup še tako jedke protikapitalistične kritike se obrestuje, če veš, da ji bo tržna vrednost zgolj in samo rasla. Pa še mojstrsko lepa je na pogled. Je mogoče postati del milijonskega trga in ohraniti nedolžnost?

Omenjeni Waterman se je dražbe udeležil, a z nje kot še marsikdo odšel že pred licitiranjem Banksyjeve slike, ki je bila na vrsti zadnja. Vrstni red lotov je bil presenetljiv in tudi ta podatek skeptike odvrača od verjetja v nevpletenost Sotheby's. Podobno kot postavitev slike na preddražbeni razstavi v odmaknjenem delu, blizu prostora za katering, med samo dražbo pa, ravno obratno, ob uslužbence, ki so po telefonih sprejemali ponudbe, kar velja na dražbah za izrazito fotografirano in snemano točko.

Predimenzioniran okvir s skritim uničevalnim mehanizmom je že pred prodajo zmotil Acorisa Antipo, trgovca z umetninami, specializiranega ravno za Banksyjeva dela. Ko je na to opozoril uslužbence Sotheby's, mu niso odgovorili ničesar. Banksy je okvir domnevno že leta 2006 opremil z uničevalno napravo, pri Sotheby's ga pred dražbo začuda niso preverili, baterija pa je očitno vzdržala kar dvanajst let. Vse to javnost čudi.



Sicer uničenje Deklice z balonom, ki je lani med Britanci obveljala za najpopularnejše umetniško delo, pomeni uničenje le ene izmed mnogih različic. Izvorni grafit na eni londonskih ulic so odstranili in prodali, Banksy pa ga je razmnožil še v seriji 25 slik in 150 grafik, ob teh tudi v stotinah drugih variacij. Kot dodaja Artnet, so se verzije tega motiva doslej na dražbah pojavile že 27-krat. Ni jih malo.

Zgled Banksyja, čigar premoženje je Forbes pred leti ocenil na vsaj 20 milijonov dolarjev, seveda že vleče. Soustanovitelja spletnega portala MyArtBroker Joeyja Syerja, ki trži tudi njegova dela, so po pisanju Artneta klienti že pobarali, ali bo vrednost njihovih že kupljenih del narasla, če jih bodo uničili? Baje je nekdo svojo 40.000 funtov vredno grafiko že uničil in je zdaj lastnik nečesa, kar je vredno kvečjemu funt.



Z lastnimi različicami razrezanih slik so se v zadnjih dneh izkazali tudi uporabniki družbenih omrežij. Tisti s smislom za parodijo. V virtualen razrez so poslali Mono Lizo ali Leonardu da Vinciju pripisanega Odrešenika sveta, Rembrandtovo Nočno stražo, Krik Edvarda Muncha ali kar grb lokalnega nogometnega kluba. Ali pa grb Hrvaške, ki ga lahko uzreš v šolski učilnici, kako polzi iz okvirja, medtem ko se namesto njega v ozadju prikazuje portret nekdanjega ljubljenega maršala. Pikro se so Banksyja lotili v španščini in njegovo Deklico z balonom spremenili kar v oglas za tečaj marketinga, ki ga prireja banksy.co.uk.

Banksy, ki je v preteklosti umetnost grafitov hvalevredno postavil v prvi plan in z njo odpiral pomembne teme ter tudi nove umetniške strategije, dejansko ostaja mojster promocije. In mojster iluzije, da mu je omogočeno prav vse, vključno z ohranjanjem anonimnosti. Le verjeti je treba.