Dobrota

Družbeni sistemi so se razlikovali tudi po tem, ali so izhajali iz predpostavke, da je človek dober, plemenit in entuziastičen, ali iz domneve, da je neiskren, sebičen in ljubosumen.

Objavljeno
13. november 2019 06.22
Posodobljeno
13. november 2019 06.23
Prijaznost ni tako razširjena, kot bi morala biti. FOTO: Pixabay
»To je moja preprosta religija. Ne potrebujemo templjev, prav tako ne zapletene filozofije. Naši možgani, naše srce, to je naš tempelj. Filozofija pa je dobrota.« Tako je govoril dalajlama. In vsi smo se strinjali z njegovimi nauki. Zakaj je torej tako težko biti dober človek?

Ali morda ni? Morda se o dobroti premalo piše? Morda je preredko na televiziji? Morda nima računa na instagramu?
Trinajsti november je svetovni dan dobrote. Vsak dan je vesoljski dan dobrote. Samo narediti ga je treba takšnega.
Zakaj ne tako, kot to počne Humanitarček, ki se opredeljuje kot »društvo tistih, ki še verjamemo, da lahko dobrota malih ljudi veliko pomeni …, ki verjamemo v preprosto humanitarnost brez sebičnosti, brez prisvajanja … Smo društvo entuziastičnih, morda naivnih, a predvsem srčnih ljudi«?

Zakaj ne bi poskusili biti »naključno prijazni«? »Pusti knjigo s sporočilom v parku,« predlaga društvo Humanitarček. »Sosedi pred vrati pusti košarico s pecivom, brezdomca povabi na kosilo, v dežju komu podaj dežnik, če veš, da imaš do doma le še nekaj korakov.«

Družbeni sistemi so se razlikovali tudi po tem, ali so izhajali iz predpostavke, da je človek dober, plemenit in entuziastičen, ali iz domneve, da je neiskren, sebičen in ljubosumen. Nikomur ni uspelo, ker dobrote ne ustvari država. Dobrota je v našem srcu, v naši glavi. V templju, ki ga nosimo s seboj.

Poznam veliko ljudi, ki se bojijo dobrote. Naježijo se, ko jih kdo objame, in zdi se, da jih zaboli, kadar morajo komu kaj podariti. Vse kaže, da jih je življenje povozilo, pretepalo in zlomilo, tako da zdaj nikomur več ne verjamejo. Takšnim ljudem najprej rečem: »Oprostite!« Vprašajo me, kaj naj mi oprostijo. Ne vem, jim odgovorim. Vendar čutim, da se moram opravičiti, preden vam ponudim topel rogljiček ali dežnik. Razmiš­ljam, ali se morda opravičujem zato, ker se zaradi lepe geste sama dobro počutim. Saj je vseeno, tu je košarica pred sosedinimi vrati. Filozofija je dobrota.