dogôvor -a

V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo dogôvor.

Objavljeno
26. julij 2020 12.00
Posodobljeno
26. julij 2020 12.00
FOTO: Delo
prof. dr. Andreja Žele
prof. dr. Andreja Žele
Dogovor po SSKJ 2 pomeni »sporazum, soglasje glede kakih določil ali obveznosti«. Beseda dogôvor je torej rezultat dogovárjanja, to je »izmenjave mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum«, ki v nadaljevanju vključuje oziroma predvideva neko vzajemno usklajeno delovanje, sodelovanje.

Dogovorno delovanje vedno prinaša tako prednosti kot obveznosti; zdravo dogovorno razmerje pa temelji tudi na vzajemnem zaupanju. Dogovor daje moč in veljavo besedi, saj se v dogovoru dá besedo, in če držiš besedo, si mož beseda. Dana beseda ali dogovor seveda zahteva prehod k dejanjem in nujni spremni del tega so podpisani dogovori o sodelovanju.

Beseda dogovor v SSKJ2 na portalu Fran.


Dogovor pomenljivo vrednotijo tudi najpogostejše zveze, poleg skleniti dogovor zlasti doseči dogovor, držati se dogovora oziroma spoštovati dogovor. Kako pomembno vlogo imajo dogovori, izraža tudi daleč najbolj rabljena predložna zveza po dogovoru: po dogovoru z vodstvom/tekmicami, cena po dogovoru, posel teče po dogovoru, ogled je mogoč le po dogovoru s pooblaščenima in podobno.

Končnost in s tem rezultativnost besedi dogovor nasproti govor daje začetni do-. Dogovor je torej ubesedeni cilj, kar lepo izrazi zveza prišlo je do dogovora, in hkrati neke vrste vstopnica za začetek udejanjanja teh ubesedenih ciljev. Dogovor je kot vstopnica, ki udeleženim daje možnosti, vzpodbudo in upanje, udejanjanje dogovora, to je njegov potek in uspešnost izida, pa je odvisno od njih samih.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: prof. dr. Andreja Žele.​