Dr. Urška Košir: Ko skrb zase postane še ena naloga, ki jo moramo opraviti

Zadnja leta se je moj tempo v službi močno povečal. Ker sem vedno imela dovolj energije in bila tudi fizično v dobri pripravljenosti, sem odgovarjala na vsako žogo. Dokler nisem na neki točki žonglirala s premnogimi obveznostmi hkrati. Dobro vem, da to vodi v bolezen. Videla sem, kako je teža obveznosti začela najedati telo. Spanec se je slabšal, z njim pa vse kar sodi zraven. Nova ura je zato delovala kot majhna nagrada za vsa moja prizadevanja. Kot Tamagoči, ki smo jih imeli v mladosti. Nekaj, s čimer sem si naložila še dodatne odgovornosti, a pod pretvezo, da dajem sebe na prvo mesto. Izhodišče, sem si rekla. Postavim izhodišče in spremljam napredek, ki je zagotovo pred mano. Produktivnost in rast, tako kot na trgu!

Smešno je tudi to, da v službi že tako ves čas razmišljam o meritvah, kazalnikih in izhodiščnih vrednostih, torej baseline-ih. Zdaj pa sem si jih postavila še doma. Nadaljevanje kolumne najdete na Onaplus.si.