Dragi Franc, Marko in Jože!
Statistični podatki razkrivajo razlike in podobnosti med Slovenci.
Odpri galerijo
Najmlajši slovenski moški živijo v osrednjem delu države, kjer je povprečna starost 40,3 leta, najstarejši v Pomurju (43,4 leta). FOTO: Jure Eržen
Če bi vzeli statistiko za merilo, bi lahko rekli, da je povprečen slovenski moški Franc. Star je 41,7 leta, ima srednješolsko izobrazbo, zasluži v povprečju 1769 evrov bruto na mesec, visok je 178 centimetrov, težak 84,7 kilograma, je torej čezmerno hranjen, čeprav se rekreira okoli dve uri na teden, skoraj vsak dan uživa sadje in zelenjavo, ne kadi. Tole je kompilacija iz podatkov, ki so jih na statističnem uradu zbrali ob današnjem mednarodnem dnevu moških.
Statistično povprečje v resnici zelo malo pove o posamezniku in najbrž ga ni Franca, ki bi imel prav vse navedene značilnosti, kljub temu pa (lahko) podatki nekaj povedo o življenju in življenjskem slogu slovenskih moških. V skupnem prebivalstvu države zasedajo 49,7-odstotni delež in jih je tako za 9500 manj kot žensk, a kljub vsemu prevladujejo v polovici od dvanajstih slovenskih statističnih regij.
Le v štirih regijah najpogostejše ime ni Franc – na Obali in Krasu imajo največ Markov, na Goriškem Ivanov, v osrednji Sloveniji Janezov in v jugovzhodnem delu države Jožetov. Tako je seveda med starejšimi, med mladimi moškimi do 29 let je daleč največ Lukov, prevladujejo tudi v večini regij, razen na Koroškem, kjer je najbolj priljubljeno ime Žan, in na jugovzhodu, kjer je največ Janov.
Ko smo že pri mladini, je prav tako zanimiv podatek, koliko moških je navzočih pri rojstvu svojih otrok. To je najbrž kategorija, kjer so razlike največje. V Pomurju je lani po podatkih inštituta za javno zdravje svojo družico pri porodu spremljala manj kot polovica očetov (za kanec več pri prvorodkah), v primorsko-notranjski in goriški regiji pa skoraj vsi oziroma 93 odstotkov.
Najmlajši moški živijo v osrednjem delu države, kjer je povprečna starost 40,3 leta, najstarejši v Pomurju (43,4 leta), čeprav je delež moških nad 65 let malce večji na Goriškem. Dečki, ki so se lani rodili v Pomurju, lahko pričakujejo najkrajšo življenjsko dobo. Po izračunu statistikov naj bi v povprečju dočakali 76,7 leta ali kar tri leta manj kot vrstniki iz primorsko-notranjske regije.
Pomurje izstopa še po najmanjšem deležu mladih (fantov do 20 let je le 18 odstotkov), posledično tudi učencev, dijakov in študentov, in po najmanjšem deležu moških s terciarno izobrazbo.
Najbolj izobraženi moški živijo v osrednjeslovenski regiji, kjer ima vsak četrti višjo ali visoko šolo. Odraz tega so gotovo zaslužki – najvišje povprečne zneske na plačilni listi imajo moški v Ljubljani in širši okolici, najnižje v Pomurju in Zasavju. Zadnje izstopa tudi v statistični obravnavi po največjem deležu upokojenih moških (skoraj tretjina), najmanj jih je v osrednji Sloveniji, približno četrtina.
V Zasavju živi največ debelih moških (več kot četrtina), najmanj, le 13 oziroma 14 odstotkov, na Koroškem in Goriškem (tam so moški v povprečju tudi najvišji). Sicer pa je povprečen slovenski moški čezmerno hranjen, kakor pokaže izračun indeksa telesne tele pri omenjenih 178 centimetrih višine in slabih 85 kilogramih teže.
Tukaj lahko preidemo na življenjski slog in ugotovimo, da so pri rekreaciji najbolj marljivi moški v obalno-kraški regiji, kjer so se po lanskih podatkih (takrat so opravljali anketo o zdravju prebivalstva) trije od štirih rekreirali najmanj dve uri in pol na teden. Tam je tudi največji delež moških, ki dva- ali večkrat na dan uživajo sadje in zelenjavo (takšno navado jih ima četrtina), na drugi strani lestvice so na Koroškem in v Zasavju, kjer je k tako zdravemu načinu prehranjevanja nagnjena le desetina.
In čeprav bi sklepali, da se tisti, ki se največ rekreirajo in uživajo največ sadja in zelenjave, najmanj vdajajo škodljivim navadam, kakršna je pitje alkoholnih pijač, ni tako. V obalno-kraški regiji je 15 odstotkov moških povedalo, da alkohol uživajo vsak dan; v Pomurju, na Koroškem ter v primorsko-notranjski regiji je takih le šest odstotkov. Pri tej diskrepanci statistiki pojasnjujejo, da gre za samoocene, poleg tega se je vprašanje v anketi nanašalo samo na pogostost uživanja, ne pa na količino in vrsto zaužitega alkohola. Takšen rezultat bi tako lahko bil posledica mediteranskega načina življenja, pri katerem je skoraj samoumevno, da se pri glavnem obroku spije kozarec vina.
V obalno-kraški regiji tudi živijo moški, ki so med najbolj zadovoljnimi v Sloveniji. Z oceno okoli 7,5 (od deset) so se poleg njih lani opredelili še anketiranci v goriški, gorenjski in osrednjeslovenski regiji. Najmanj zadovoljni pa so moški na Koroškem, v Posavju in Pomurju.
Statistično povprečje v resnici zelo malo pove o posamezniku in najbrž ga ni Franca, ki bi imel prav vse navedene značilnosti, kljub temu pa (lahko) podatki nekaj povedo o življenju in življenjskem slogu slovenskih moških. V skupnem prebivalstvu države zasedajo 49,7-odstotni delež in jih je tako za 9500 manj kot žensk, a kljub vsemu prevladujejo v polovici od dvanajstih slovenskih statističnih regij.
Marko skače na Obali
Le v štirih regijah najpogostejše ime ni Franc – na Obali in Krasu imajo največ Markov, na Goriškem Ivanov, v osrednji Sloveniji Janezov in v jugovzhodnem delu države Jožetov. Tako je seveda med starejšimi, med mladimi moškimi do 29 let je daleč največ Lukov, prevladujejo tudi v večini regij, razen na Koroškem, kjer je najbolj priljubljeno ime Žan, in na jugovzhodu, kjer je največ Janov.
Najbolj izobraženi moški živijo v osrednjeslovenski regiji, kjer ima vsak četrti višjo ali visoko šolo. FOTO: Jure Eržen
Ko smo že pri mladini, je prav tako zanimiv podatek, koliko moških je navzočih pri rojstvu svojih otrok. To je najbrž kategorija, kjer so razlike največje. V Pomurju je lani po podatkih inštituta za javno zdravje svojo družico pri porodu spremljala manj kot polovica očetov (za kanec več pri prvorodkah), v primorsko-notranjski in goriški regiji pa skoraj vsi oziroma 93 odstotkov.
Najmlajši v osrednji Sloveniji
Najmlajši moški živijo v osrednjem delu države, kjer je povprečna starost 40,3 leta, najstarejši v Pomurju (43,4 leta), čeprav je delež moških nad 65 let malce večji na Goriškem. Dečki, ki so se lani rodili v Pomurju, lahko pričakujejo najkrajšo življenjsko dobo. Po izračunu statistikov naj bi v povprečju dočakali 76,7 leta ali kar tri leta manj kot vrstniki iz primorsko-notranjske regije.
Pomurje izstopa še po najmanjšem deležu mladih (fantov do 20 let je le 18 odstotkov), posledično tudi učencev, dijakov in študentov, in po najmanjšem deležu moških s terciarno izobrazbo.
Najbolj izobraženi moški živijo v osrednjeslovenski regiji, kjer ima vsak četrti višjo ali visoko šolo. Odraz tega so gotovo zaslužki – najvišje povprečne zneske na plačilni listi imajo moški v Ljubljani in širši okolici, najnižje v Pomurju in Zasavju. Zadnje izstopa tudi v statistični obravnavi po največjem deležu upokojenih moških (skoraj tretjina), najmanj jih je v osrednji Sloveniji, približno četrtina.
Najvišji moški na Goriškem
V Zasavju živi največ debelih moških (več kot četrtina), najmanj, le 13 oziroma 14 odstotkov, na Koroškem in Goriškem (tam so moški v povprečju tudi najvišji). Sicer pa je povprečen slovenski moški čezmerno hranjen, kakor pokaže izračun indeksa telesne tele pri omenjenih 178 centimetrih višine in slabih 85 kilogramih teže.
Tukaj lahko preidemo na življenjski slog in ugotovimo, da so pri rekreaciji najbolj marljivi moški v obalno-kraški regiji, kjer so se po lanskih podatkih (takrat so opravljali anketo o zdravju prebivalstva) trije od štirih rekreirali najmanj dve uri in pol na teden. Tam je tudi največji delež moških, ki dva- ali večkrat na dan uživajo sadje in zelenjavo (takšno navado jih ima četrtina), na drugi strani lestvice so na Koroškem in v Zasavju, kjer je k tako zdravemu načinu prehranjevanja nagnjena le desetina.
Življenje je lepo
In čeprav bi sklepali, da se tisti, ki se največ rekreirajo in uživajo največ sadja in zelenjave, najmanj vdajajo škodljivim navadam, kakršna je pitje alkoholnih pijač, ni tako. V obalno-kraški regiji je 15 odstotkov moških povedalo, da alkohol uživajo vsak dan; v Pomurju, na Koroškem ter v primorsko-notranjski regiji je takih le šest odstotkov. Pri tej diskrepanci statistiki pojasnjujejo, da gre za samoocene, poleg tega se je vprašanje v anketi nanašalo samo na pogostost uživanja, ne pa na količino in vrsto zaužitega alkohola. Takšen rezultat bi tako lahko bil posledica mediteranskega načina življenja, pri katerem je skoraj samoumevno, da se pri glavnem obroku spije kozarec vina.
V obalno-kraški regiji tudi živijo moški, ki so med najbolj zadovoljnimi v Sloveniji. Z oceno okoli 7,5 (od deset) so se poleg njih lani opredelili še anketiranci v goriški, gorenjski in osrednjeslovenski regiji. Najmanj zadovoljni pa so moški na Koroškem, v Posavju in Pomurju.
Skrbstvena moškostV zadnjih desetletjih vključenost moških v gospodinjsko delo in še posebej skrb za otroke naraščata, je poudaril dr. Iztok Šori z Mirovnega inštituta. »Vse več moških si prizadeva imeti aktivno vlogo v družinskem življenju in vzgoji otrok. Velike razlike so pogosto opazne že, če se mlajši moški primerjajo s svojimi očeti. V sociologiji zato govorimo o pojavu skrbstvene moškosti.« Eden od indikatorjev skrbstvene moškosti je podatek, da velika večina – več kot 80 odstotkov – očetov v Sloveniji vzame očetovski dopust. Podatki pa tudi kažejo, je dodal Šori, da na nekaterih področjih ni bistvenih sprememb. Tako starševski dopust vzame manj kot 10 odstotkov moških, medtem ko 80 odstotkov dopustov za nego bolnih družinskih članov koristijo ženske. »Raziskave kažejo, da je razloge za te razlike mogoče najti v nenaklonjenem delovnem okolju, prepričanju, da je mati pomembnejša za vzgojo otrok kot oče, ter tudi neinformiranosti o pravicah, ki pripadajo staršem.«
Moški v Sloveniji sicer v primerjavi z moškimi v drugih evropskih državah domačemu delu namenijo nadpovprečno količino časa, še vedno pa v povprečju dve uri manj na dan kot ženske. Razlike so največje pri delitvi gospodinjskih opravil in manjše pri skrbi za otroke. »Po raziskavi Slovensko javno mnenje tako dobra tretjina anketiranih (36,9 odstotka) meni, da si skrb za otroke doma delijo enakovredno, kar je 8,8 odstotne točke več kot pri vprašanju delitve gospodinjskega dela.« Za moške v Sloveniji in v drugih državah velja, da se najmanj ali nič ukvarjajo s pranjem perila in likanjem, najbolj značilni moški opravili pa sta gradnja in popravila v gospodinjstvu.
Moški v Sloveniji sicer v primerjavi z moškimi v drugih evropskih državah domačemu delu namenijo nadpovprečno količino časa, še vedno pa v povprečju dve uri manj na dan kot ženske. Razlike so največje pri delitvi gospodinjskih opravil in manjše pri skrbi za otroke. »Po raziskavi Slovensko javno mnenje tako dobra tretjina anketiranih (36,9 odstotka) meni, da si skrb za otroke doma delijo enakovredno, kar je 8,8 odstotne točke več kot pri vprašanju delitve gospodinjskega dela.« Za moške v Sloveniji in v drugih državah velja, da se najmanj ali nič ukvarjajo s pranjem perila in likanjem, najbolj značilni moški opravili pa sta gradnja in popravila v gospodinjstvu.
