Dragulj iz turkizne škatlice

Poslej del imperija LVMH najbogatejšega Evropejca Bernarda Arnaulta

Objavljeno
29. november 2019 12.00
Posodobljeno
29. november 2019 17.02
Za Holly Golightly je Tiffany kraj, kjer se ti ne more zgoditi nič slabega. Foto Wikipedia
Da bodo ljubitelji in ljubiteljice turkiznih škatlic z belimi pentljami lažje dočakali izbrano pod božičnim drevescem, so pri Tiffanyju izdelali adventni koledar s 24 imenitnimi presenečenji. Toda ikonična draguljarna ne zbuja pozornosti le zaradi 100.000 evrov vrednega koledarja v samo štirih izvodih. Še lani je bila med resnimi kupci italijanske modne hiše Versace, zdaj pa postaja eden od več kot 70 »draguljev« v imperiju prestiža LVMH najbogatejšega Evropejca Bernarda Arnaulta, ki tako namerava izz(i)vati Cartier (v lasti švicarskega Richemonta).

Tiffany & Co. je ne samo najimenitnejše ime iz draguljarske zgodovine na drugi strani Atlantika, je tudi ime, ki ga je skupaj s Cartierjem v pesmi Diamanti so dekletovi najboljši prijatelji opevala Marilyn Monroe, v spomin bralcev in gledalcev pa ga je nekaj let pozneje z Zajtrkom pri Tiffanyju dokončno zapisal Truman Capote in naposled še Audrey Hepburn kot filmska Holly Golightly. Čeprav je med vitrinami draguljarne na Peti aveniji svojemu sosedu Paulu Varjaku zagotavljala, da je to »kraj, kjer se ti ne more zgoditi nič slabega«, Tiffany vseeno ni ostal imun na tisto, kar so slabega za njihovo prodajo prinesli novi časi in nove generacije potencialnih kupcev.

image
AFP Turkizna barva je neločljiva od Tiffanyja že od 19. stoletja. Foto Stephane De Sakutin/ AFP


Tiffanyjeva srebrnina in nakit sta dolgo štela za statusni simbol, z njima so se tako in drugače kitile članice slavnih newyorških družin Vanderbilt, Astor, Whitney in Havemeyer, žene ameriških predsednikov in še zlasti hollywoodske igralke in družbena smetana, od Grete Garbo, Wallis Simpson do Elizabeth Taylor in Diane Vreeland, za nepogrešljivega spremljevalca porok in obletnic pa so ga naredili tudi premožni baby boomerji.

Toda za milenijce, ki iščejo več za svoj denar, je čar turkizne škatlice zbledel; Tiffanyjeve zlatarne vidijo kot naslov za starejše generacije, kot ime iz drugih časov. Tudi tisti, ki imajo veliko pod palcem, raje zapravljajo za nakit sodobnih znamk in butičnih oblikovalcev. K zmanjšanju prodaje so v zadnjem času prispevali še manj zapravljivi in manjštevilčni kitajski turisti, potrošniki, ki poganjajo več kot tretjino globalne trgovine s prestižnimi izdelki, so poleti poročali mediji.
 

Prva kolekcija za moške


Kljub vsemu Tiffany, ki so ga Kitajci še pred štirimi leti imeli za njihovo najbolj priljubljeno ameriško luksuzno znamko, ni zaspal na lovorikah stare slave, odrezan od potrošnikov 21. stoletja. Že pred tremi leti so predstavili nove srebrne kose za manj kot 500 dolarjev s kolekcijami Return to Tiffany (Vrnitev k Tiffanyju) in Infinity (Brezčasno) ter aktivno oglaševali svoj klasični diamantni prstan. Predlani, denimo, sta bili za njihov obraz izbrani pevka Lady Gaga in igralka Zoë Kravitz, lani so skušali prepričati s kulsko oglasno kampanjo z mlado Elle Fanning, igralko iz serije Na kraju zločina. Poustvarili so najprepoznavnejše trenutke iz Zajtrka pri Tiffanyju, le da ob melodiji Moon River pred izložbo postavili svetlolaso dekle v kavbojkah in majici s kapuco – a vendarle z velikim draguljem v laseh, ki se zasanja in pristane v newyorški poulični raperski pravljici v značilni Tiffanyjevi turkizni barvi.

image
REUTERS Eno najbolj prepoznavnih Tiffanyjevih kolekcij T je ustvarila Francesca Amfitheatrof, ki je lani postala umetniška vodja za nakit in ur pri Louisu Vuittonu. Foto Gonzalo Fuentes/ Reuters


To je izbral že ustanovitelj Charles Lewis Tiffany, toda zaradi priljubljenosti turkizov v 19. stoletju, in ne denimo zaradi barve jajc ameriškega drozga. Tiffany je za predstavitev letošnje spomladanske in poletne kolekcije »rezerviral« še eno največjih vplivnic na instagramu Kendall Jenner s kar 119 milijoni sledilcev, da bi med potencialne kupce zajeli še več moških, ki bi predvsem kaj kupili zase, pa so pred nedavnim predstavili še prvo moško kolekcijo v zgodovini. V njej niso samo zapestnice ali prstani, temveč med drugim tudi set krogel za biljard – seveda v turkizni barvi.

Tiffany letos praznuje 182 let. Posel, tedaj še pisalne galanterije in imenitnih reči, sta leta 1837 v New Yorku začela mladca Charles Lewis Tiffany in John B. Young, ki sta si za to sposodila tisočaka pri Tiffanyjevemu očetu, v treh desetletjih pa dosegla, da je Tiffany postal najpomembnejši ameriški izdelovalec srebrnine pa tudi nakita z dragulji in ur.

Mednarodno prepoznavnost so si pridobili z glavno nagrado za srebrno rokodelstvo na svetovni razstavi v Parizu leta 1867 (in še z mnogimi drugimi, ki so sledile), kakšno desetletje pozneje pa tudi z enim največjih in najlepših rumenih diamantov iz južnoafriških rudnikov, ki so ga pod vodstvom njihovega mojstra za drage kamne dr. Georgea Fredericka Kunza obrusili z 287,42 karata na 128,54 karata, 82 svetlikajočih se ploskev, kar je 24 več od klasičnega diamantnega reza, pa mu je poklonilo edinstven sijaj. Tako imenovani Tiffanyjev diamant je postal vzorni primer njihovega rokodelstva.
 

Le tri srečnice


Malce manj kot stoletje pozneje ga je eden njihovih najbolj legendarnih oblikovalcev Jean Schlumberger vkomponiral v diamantno ogrlico, doslej pa so ga menda nosile le tri srečnice: Mary Whitehouse, žena ameriškega politika in diplomata Edwina Sheldona Whitehousa, na Tiffanyjevem plesu leta 1957 v Newportu na Rhode Islandu, leta 1961 Audrey Hepburn, ko se je fotografirala v promocijske namene za film Zajtrk pri Tiffanyju, ter Lady Gaga na letošnji podelitvi oskarjev, le da slednja v povsem drugačni ogrlici, vredni kar 25,3 milijona evrov.

image
REUTERS Lady Gaga na letošnji podelitvi oskarjev s Tiffanyjevo ogrlico, vredno kar 25,3 milijona evrov. Vanjo je vgrajen Tiffanyjev najdragocenejši dragulj – rumeni diamant. Foto Reuters


Tiffany se je za vgraditev ikoničnega dragulja v novo ogrlico odločil leta 2012 ob 175. obletnici delovanja. Od tedaj je prepotovala in se razkazovala na gala prireditvah v Tokiu, Pekingu in Dubaju, nazadnje pa se vrnila v New York, kjer je na ogled v njihovi paradni draguljarni na Peti aveniji. So pa diamant za Schlumbergerjevo retrospektivno razstavo leta 1995 v muzeju dekorativnih umetnosti v Parizu vgradili v broško ptič na kamnu enega njegovih najprepoznavnejših kosov.

Za legendarnim Schlumbergerjem, ki je iz žlahtnih kovin in kamnov ustvarjal predvsem cvetlice in živali ter z njimi očaral tudi nekatere najslavnejše Zemljanke, se je zvrstilo še nekaj oblikovalk. Elsa Peretti je v 70. letih stavila predvsem na enostavnost oblik, Paloma Picasso je desetletje zatem navdušila z bolj avtorskim izrazom. Francesca Amfitheatrof, ki je k Tiffanyju prišla pred šestimi leti kot umetniška vodja – lani je prevzela to področje pri Louisu Vuittonu in letos predstavila še svojo znamko nakita Thief and Heist –, pa je že s svojo prvo kolekcijo T popeljala Tiffany v sodobne čase. A medtem je tudi ta kolekcija že postala klasika.

image
Tiffany je že leta 1886 ustvaril kultni zaročni prstan z diamantom, ki je postal tisto, kar pričakujejo bodoče neveste. Foto Promocijsko gradivo


Poleg tega, da je Tiffany že leta 1886 ustvaril kultni zaročni prstan z diamantom, ki je le vpet v obroček in se zato svetlika z vseh strani, kar je zaradi številnih posnemovalcev postal stereotipni prstan, ki ga pričakujejo bodoče neveste, pa dobesedno simbolizira ponos ZDA; izdeluje namreč nacionalne medalje in odlikovanja za različna področja, tudi v najrazličnejših športih. Le da bodo za njimi poslej stali Francozi.