Beseda, ki je najbolj zaznamovala leto 2025 v Sloveniji, je – božičnica. Zanjo je v finalnem delu letos že desetega izbora ZRC SAZU glasovalo več kot 1100 od vseh sodelujočih. Poleg zmagovalke so bile kandidatke za besedo, ki jo izbirajo vsako leto, še carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj.

Na drugo mesto se je uvrstila dolgotrajna oskrba (770 glasov), na tretje pa zastoj (510 glasov). Kretnja leta je postala novotvorjenka geopestrost.

Božičnica je tudi Delova beseda leta, izbrana iz nabora besed tedna, ki jih objavljamo vsako soboto. Božičnica je bila beseda tedna 21. septembra. 

»Raba besede božičnica v pomenu nagrade v obliki denarnega dodatka zaposlenim je trenutno pogosta; tema je aktualna, ker imajo tako njeni (potencialni) dajalci kot prejemniki o njej različna mnenja – zlasti v zvezi z obveznostjo njenega izplačila ipd. Kar ostaja nespremenjeno, pa je človeška težnja po zadovoljstvu zaradi kakovostno opravljenega dela in koristnosti rezultatov,« je o njej takrat zapisala Špela Petric Žižić z Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU.

Finalistke za besedo leta je komisija na ZRC SAZU izmed 470 predlogi izbrala sredi decembra, od takrat je potekalo glasovanje in to je potrdilo, da je beseda, s katero bi najbolje opisali minulo leto, res božičnica. Ob razglasitvi finalistk so objavili tudi, da letos izjemoma niso izbrali novotvorjenke leta, temveč besedo mladih, to je 6-7. 

Prav gotovo je duh leta ujela tudi beseda, ki jo je izbral spletni portal Dictionary.com. FOTO: Simona Bandur 

Komisijo sicer poleg vodje akcije Beseda leta Simone Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša sestavljajo še njen sodelavec z inštituta Kozma Ahačič, Marijan Dović z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede, Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje, Slavko Jerič z MMC RTV Slovenija, Gregor Pobežin z Inštituta za kulturno zgodovino, Petra Svoljšak z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, Valerija Škof z Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter Agata Tomažič z ZRC SAZU.

Lanska beseda leta je bila genocid, kretnja pa mir. 

Besede leta so v zadnjih dveh mesecih izbrali tudi po drugih državah, največkrat izbore vodijo tamkajšnje slovarske založniške hiše. Oxford je, denimo, za besedo leta razglasil rage bait (vaba za besnenje), ki poimenuje spletno vsebino, namerno zasnovano tako, da izzove jezo ali ogorčenje. Kot so pojasnili pri založbi Oxford University Press, se je uporaba besede v zadnjem letu potrojila. In kot so dodali: tudi če je ne poznate, ste bes ob brskanju po družbenih omrežjih gotovo občutili.

Pri Merriam-Webster so prav tako ugotovili, da se beseda leta nanaša na spletne vsebine. Izbrali so slop (brozga), s čimer poimenujejo digitalno vsebino nizke kakovosti, ki jo v velikih količinah proizvaja umetna inteligenca. Beseda slop po njihovem v samo štirih črkah zelo zgovorno izraža vse, kar se nam zlije na zaslone.

Med takšne vsebine uvrščajo absurdne videoposnetke, nenavadne oglasne slike, osladno propagando, lažne novice, ki so videti precej resnične, neuporabne knjige, napisane z umetno inteligenco, poročila, ki sodelavcem kradejo čas ... »in množico govorečih mačk«. Kot je opozoril CNET, so vse te nadležne vsebine umetne inteligence družbene medije spremenile v antisocialno puščavo.

Finalistke za besedo leta je komisija na ZRC SAZU izmed 470 predlogi izbrala sredi decembra. FOTO: Simona Bandur 

Tega se dotika tudi beseda leta v izboru slovarja Cambridge Dictionary. Duh leta je po mnenju njihovih urednikov najbolj ujel pridevnik parasocial oziroma parasocialen, ki opisuje psihološko stanje, v katerem posameznik občuti globoko, osebno povezanost z znano osebnostjo, likom ali celo umetno inteligenco, čeprav ga ta druga stran v resnici sploh ne pozna.

Prav gotovo je duh leta ujela tudi beseda, ki jo je izbral spletni portal Dictionary.com, to sta pravzaprav številki six, seven (šest, sedem). S pomenom 6-7 se ukvarjajo predvsem starši šolarjev in dijakov, ki nikakor ne morejo dojeti, kaj je tako neznansko zabavnega ob omembi dveh povsem običajnih številk. Pri tem ni mogoče oporekati ugotovitvi ZRC SAZU, da je najbrž edino poslanstvo (in pomen) tega jeziti starejše, ki si razbijajo glavo, kaj jim mularija hoče povedati.