Beseda tedna: emódži

Beseda emodži (ob nepodomačeni različici emoji) je za zdaj doma v Sprotnem slovarju slovenskega jezika, ki prinaša najnovejše besede in pomene v slovenščini, za katere še ni gotovo, ali se bodo trajneje uveljavili v knjižnem jeziku. Slovar jo opredeljuje kot »sličico, ki izraža (trenutno) čustvo, razpoloženje, zanimanje v elektronski komunikaciji«. V slovarju knjižnega jezika in pravopisnem slovarju besede emodži še ni najti, a jezikoslovci njeno rabo pozorno spremljamo.

Beseda tedna je emodži. FOTO: Delo

Čeprav je emodži še vedno predvsem beseda elektronskega in neformalnega sporazumevanja, jo vse pogosteje srečujemo tudi v medijih, izobraževanju in strokovnih razpravah o vlogi znamenj v besednem sporazumevanju. K njeni vse širši javni prisotnosti pa gotovo prispeva tudi svetovni dan emodžijev, ki ga vsako leto »praznujemo« 17. julija.

Od kod pa beseda emodži izvira? Pričakovali bi, da iz angleščine, jezika spleta in mednarodnega sporazumevanja. Na to nas napeljuje predvsem podobnost z angleško besedo emotion 'čustvo'. (Vrsta emodžijev so tudi čustvenčki ali emotikoni, s katerimi izražamo – čustva.) Toda ne, beseda je v resnici japonskega izvora! Tvorjena je iz besed e 'slikaʼ in moji 'znak, črkaʼ, zato dobesedno pomeni 'slikovni znak', lahko bi rekli piktogram. Podobnost z angleško besedo emotion je tako zgolj površinska. Emodži je torej lep opomnik, da nas beseda – tako kot na videz preprosti:-) – na prvi pogled lahko zavede. 

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: Rok Kuntner.