Estetska medicina – četrtina vprašanih Slovenk se je odločila za lepotni poseg

V sodobni družbi, kjer je videz pogosto povezan z uspehom in samopodobo, estetska medicina postaja čedalje bolj prisoten del življenja številnih žensk. Po podatkih raziskave Ogledalo brez filtrov - Slovenke o letih, videzu in estetskih posegih, ki jo je izvedel Inštitut Mediana na vzorcu 300 prebivalk Slovenije z višjo kupno močjo, ima 28 odstotkov žensk iz ciljne skupine že izkušnje z estetskimi posegi, predvsem z neinvazivnimi, medicinsko-kozmetičnimi terapijami.

Estetska medicina danes ni več tabu, so bile enotne direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt, estetska kirurginja Nina Suvorov, psihologinja Eva Boštjančič in igralka Iva Krajnc Bagola, ki so sodelovale na okrogli mizi o ugotovitvah raziskave Ogledalo brez filtrov. V njej so prebivalke Slovenije razkrile svoj odnos do staranja, videza in estetskih posegov. Estetska medicina je postala odraz sodobnega življenjskega sloga, v katerem ženske iščejo načine, kako ohraniti naraven, negovan in samozavesten videz, so se strinjale udeleženke okrogle mize.

»Tudi pri nas se potrjuje globalni trend: estetski posegi niso več domena zvezdnic, temveč del vsakdana številnih običajnih ljudi. Eden od razlogov je manjša stigma in večja sprejemljivost teh posegov v družbi. Medicinsko-estetska tehnologija je napredovala, posegi so varnejši in dostopnejši, rezultati pa bolj naravni kot nekoč,« je pojasnila dr. Nina Suvorov, zdravnica specialistka in vodja estetske klinike Urbana Estetika.

Medtem ko smo bili v preteklosti v estetski medicini vse prevečkrat priča pretiranim, nenaravnim rezultatom, danes v nasprotju ženske vse pogosteje iščejo naravne, subtilne spremembe, ki poudarijo osebnostne značilnosti. Moderni estetski pristopi uporabljajo laserje, ultrazvočno in radiofekvenčno energijo ter biostimulatorje kolagena, ki izboljšajo kakovost kože, ohranjajo mimiko in preprečujejo izgubo elastičnosti. Gre za terapije, ki upočasnjujejo staranje in dosegajo učvrstitev kože na naraven način, namesto da bi zgolj »polnili« gube.

Iva Krajnc Bagola, igralka, je povedala: »Za igralko je obrazna mimika glavni instrument – skoznjo izražamo čustva, razkrivamo zgodbo in resnično komuniciramo z občinstvom. Zato je zame izjemno pomembno, da obraz ohrani svojo naravnost in gibljivost. Hkrati pa je pritisk družbe po mladostnem videzu še vedno močan – še posebej v poklicih, kjer si nenehno pred kamero ali na odru. Verjamem, da je prava pot v tem, da se s staranjem ne trudimo skriti svojega izraza, temveč ga negujemo – tako, da ostanemo pristni in samozavestni.«

Dr. Nina Suvorov je dejala, da si stranke želijo »zanesljive informacije, občutek varnosti in predvsem naravne rezultate. Estetska medicina danes ni več sinonim za pretirano izumetničen videz, temveč način, kako uskladiti notranje počutje z zunanjim videzom.«

Družbeni pritiski ostajajo – a merila lepote se spreminjajo

Raziskava Mediane je pokazala, da skoraj polovica žensk po 35. letu starosti v Sloveniji čuti družbeni pritisk glede videza. Hkrati se delež tistih, ki menijo, da je pomembno, kaj si drugi mislijo o njihovem videzu, v zadnjih letih povečuje in danes predstavlja že skoraj petino žensk po 35. letu.

Kvalitativen del raziskave je pokazal, da celo ženske po 35. letu izrazita pričakovanja družbe občutijo predvsem glede svojega videza, in kljub temu da so razvile mehanizme za lažje upiranje pritiskom iz okolja, priznavajo, da so vplivi družbe zelo močni in da so globoko zakoreninjeni v podzavesti.

Pri ženskah se po tridesetem letu pogosto zgodi pomembna sprememba v tem, kako doživljajo svojo starost. Začnejo opažati prve znake staranja, hkrati pa družba še vedno poudarja, da bi morale biti videti mladostne in »popolne«. Zaradi tega lahko nastane razlika med dejansko starostjo (koliko let imaš) in doživeto starostjo (kako staro se počutiš).

Ženska se lahko počuti zrelo in samozavestno, a ker okolje sporoča, da je mladost edini »pravilen« videz, začne imeti občutek, da je »starejša, kot bi smela biti«. Ko ta družbena pričakovanja postanejo del njenega razmišljanja o sebi, pravimo, da so ponotranjena – to pomeni, da pritisk ne prihaja več le od zunaj, ampak tudi iz nje same. Zato se pogosto zgodi, da ženska reče: »Počutim se mlajšo, kot sem.« S tem poskuša ohraniti občutek lastne vrednosti in se ujemati z družbeno predstavo, da je mladost nekaj boljšega,« je pojasnila prof. Eva Boštjančič s filozofske fakultete.

Kljub temu zrele ženske čedalje pogosteje same postavljajo kriterije lepote – več kot polovica jih verjame, da biti lepa pomeni predvsem poudariti svojo osebnost in avtentičnost. Tri četrtine vprašanih poudarja, da je notranja lepota pomembnejša od zunanje, medtem ko sedem od desetih žensk meni, da je v zrelih letih zaželeno biti videti mladostno.

Ženske kot ključne dejavnike dobrega videza najpogosteje navajajo notranji mir, dober spanec, gibanje in uravnoteženo prehrano. Po besedah prof. Eve Boštjančič estetski posegi danes niso več izraz negotovosti, temveč želje po skladnosti med zunanjim videzom in notranjim počutjem.

Zaupanje v strokovnjake

Raziskava potrjuje, da zaupanje v estetsko medicino v Sloveniji ostaja visoko, a le, kadar jo predstavljajo strokovni in etični izvajalci. Skoraj 83 odstotkov žensk najbolj zaupa plastičnim kirurgom, nekaj manj kot polovica pa dermatologom. Glavni razlogi za oklevanje pri posegih ostajajo strah pred umetnim videzom, bolečino ali neustreznim rezultatom, kar še dodatno poudarja pomen izkušenih in strokovno podkovanih izvajalcev.

»Študije dokazujejo, da izbira zdravnika z ustrezno izobrazbo in izkušnjami pomembno zmanjša tveganja in zagotavlja kakovostne rezultate. Zato je zaupanje ključna vrednota pri odločanju za estetske posege,« je dodala dr. Suvorova.

»Z daljšo življenjsko dobo in izboljšanim socioekonomskim položajem postaja zanimivo opazovati trende, ki so bili v preteklosti pogosto spregledani. V nedavni svetovni raziskavi smo ugotovili, da se v Sloveniji prenehamo počutiti mlade pri 41. letu starosti. Namen raziskave Ogledalo brez filtrov je bil razumeti družbene trende, raziskati odnos žensk v Sloveniji do sprememb, ki se začnejo kazati po 35. letu – takrat, ko nam telo prvič sporoči, da nismo več tako mladi. V tem kontekstu smo želeli tudi razumeti odnos do sodobnih estetskih pristopov in posegov, ki so del današnjega sveta visokega življenjskega standarda«, pa je povedala Janja Božič Marolt.

Raziskavo Ogledalo brez filtrov – Slovenke o letih, videzu in estetskih posegih je izvedel Inštitut Mediana med 27. junijem in 13. avgustom 2025. Temeljila je na kombinaciji kvalitativnega in kvantitativnega pristopa. Diskusijska skupina je bila izvedena z ženskami, starimi med 35 in 60 let, z višjim dohodkom gospodinjstva, višjim razpoložljivim dohodkom ter navado, da vsaj občasno potrošijo denar za nenujne storitve. Anketni del je bil izveden z naključnim vzorčenjem prek Medianinega spletnega panela na vzorcu 303 predstavnic zgoraj omenjene ciljne skupine.