Galerija
Prva prepoved v EU: kdaj bodo mlajši od 15 let brez družbenih omrežij
Zakon bodo uveljavili v dveh korakih: od 1. septembra bo onemogočeno ustvarjanje novih računov, za obstoječe pa bo prepoved začela veljati s 1. januarjem.
V Franciji bodo vsi uporabniki morali dokazati svojo starost. FOTO: Katie Collins/Reuters
Spodnji in zgornji dom francoskega parlamenta sta sinoči potrdila zakon, ki otrokom, mlajšim od 15 let, prepoveduje uporabo družbenih omrežij, kot so tiktok, instagram, snapchat. Francija je tako postala prva država članica Evropske unije, ki se je zares odločila za tak korak, mnoge so ga vrsto let le napovedovale.
Podpora zakonu je bila, kot poroča AFP, odločna: zgornji dom parlamenta oziroma senat ga je potrdil s kar 243 glasovi za in le dvema proti, narodna skupščina nato še z 279 glasovi za in 81 proti. Zakon je francoski predsednik Emmanuel Macron predstavil kot vodilno reformo svojega zadnjega mandata in se zavezal, da jo bo uveljavil do septembra.
»Francija je v Evropi vodilna na področju zaščite naših otrok in najstnikov,« je dejal v videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, in zakon označil za velik korak naprej.
»Pustili smo vas v tej džungli in to vas je oropalo pozornosti,« je Macron aprila na dogodku dejal najstnikom, ko je govoril o pomanjkanju pravil na družbenih omrežjih. »Moramo upočasniti tempo in vam pomagati, da postanete odrasli in predvsem državljani.«
Poslanci in senatorji so v ponedeljek za zaprtimi vrati v skupnem odboru odobrili besedilo zakona. Besedilu je nasprotovala le skrajno leva stranka France Unbowed (LFI), socialisti pa so se vzdržali glasovanja.
»Ali se odločimo za popolno in splošno prepoved vseh družbenih medijev za mladoletnike ali pa se raje odločimo – kot dejansko zagovarja Evropska komisija – za prepoved le škodljivih funkcij družbenih medijev? Bolj se strinjamo s slednjim stališčem,« je dejal poslanec socialistične stranke Arthur Delaporte.
Podpora zakonu je bila odločna: zgornji dom parlamenta oziroma senat ga je potrdil s kar 243 glasovi za in le dvema proti, narodna skupščina nato še z 279 glasovi za in 81 proti. FOTO: Abdul Saboor/Reuters
Kako bodo uveljavili zakon?
Zakon bodo uveljavili v dveh korakih: od 1. septembra bo osebam, mlajšim od 15 let, onemogočeno ustvarjanje novih uporabniških računov na družbenih omrežjih, za obstoječe račune pa bo prepoved začela veljati s 1. januarjem 2027. Vendar bodo zakon najverjetneje še pregledali, da bi ugotovili, ali je skladen s francosko ustavo, kar bi lahko zamaknilo njegovo uveljavitev.
Francoska ministrica za digitalno politiko Anne Le Henanff je pojasnila, da bodo vsi v Franciji od septembra do konca leta morali dokazati svojo starost. »Če bo nekdo mlajši od 15 let, bo njegov uporabniški račun ukinjen,« je napovedala in zagotovila, da bodo osebni podatki uporabnikov teh omrežij ustrezno zaščiteni.
Besedilo zakona po navedbah AFP v primeru kršitev sicer ne predvideva sankcij za starše ali otroke. V praksi bodo morali upravljavci družbenih omrežij uvesti učinkovit sistem preverjanja starosti, zakon pa predvideva tudi razširitev prepovedi uporabe prenosnih telefonov v srednjih šolah, medtem ko takšno pravilo v osnovnih šolah že velja.
Kako uspešna je prepoved v Avstraliji
Čeprav je Avstralija decembra prepovedala dostop do družbenih omrežij osebam, mlajšim od 16 let, je splošno znano, da jih mnogi še vedno uporabljajo. Marca je avstralska komisija za varnost na spletu sporočila, da je sedem od desetih otrok, mlajših od 16 let, ki so imeli račun na družbenih omrežjih pred prepovedjo, še vedno imelo »nekaj dostopa«.
Kot je za BBC ocenila profesorica internetnih študij na Univerzi Curtin v Zahodni Avstraliji Tama Leaver, je prepoved neuspešna v svojih tehničnih ciljih, je pa kljub temu uspešno pokazala, da je prepoved izvedljiva. Ena od lekcij, ki se jih lahko druge države naučijo iz iz avstralskega primera, ki je po njenih besedah neke vrste eksperiment, je, da morajo biti mladi del tega pogovora ter je treba prepoved izvesti skupaj z njimi, ne pa zanje.
Francija ima po njenih besedah večjo možnost za uspeh, predvsem zaradi zahteve, da vsaka oseba potrdi svojo starost, vendar bo to hkrati povečalo tveganja pri varovanju zasebnosti. Dodatna tveganja prepovedi so potiskanje mladih v manj regulirane spletne prostore, zmanjšanje njihovega spremljanja novic in njihove politične moči, je naštela za BBC.
Bilo je tudi nekaj pomislekov
Francoska narodna skupščina in senat sta se ves čas strinjala glede potrebe po regulaciji, a sta se sprva razhajala glede pristopa. Senat se je zavzemal za razlikovanje med platformami, ki bi jih označili kot škodljive za razvoj otroka in bi bile zanje prepovedane, in tistimi, do katerih bi otroci lahko dostopali s soglasjem staršev.
Evropska komisija bo do jeseni pripravila ustrezno pravno podlago za starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij na ravni EU. FOTO: Hollie Adams/Reuters
Na koncu je kljub določenim pomislekom levice prevladala splošna prepoved dostopa za mlajše od 15 let, ki jo je zagovarjala narodna skupščina. Pomisleki so se nanašali na postopke preverjanja starosti in možnosti izigravanja sistema, hitrost uveljavljanja zakona in na tveganja glede zaščite zasebnosti uporabnikov.
Prva je bila Avstralija
Kot prva je popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let decembra lani uvedla Avstralija. Podobne ukrepe pa je nato napovedalo več evropskih držav, kot so Avstrija, Španija, Italija in tudi Slovenija. Evropska komisija bo do jeseni pripravila ustrezno pravno podlago za starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij na ravni EU, je ta mesec napovedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Posebna strokovna skupina Evropske komisije je predlagala skupen evropski pristop k zaščiti otrok na spletu, ki ne bi zajemal le družbenih omrežij, temveč vse digitalne storitve, ki lahko vplivajo na otrokov razvoj. Med potencialno tvegane so uvrstili tudi videoplatforme, videoigre, trgovine z aplikacijami in nekatere sisteme umetne inteligence. Strokovnjaki predlagajo, da bi bil dostop do takšnih storitev za mlajše od 13 let praviloma omejen, dokler ponudniki ne bi dokazali njihove varnosti. Pri tem odgovornosti ne bi nosili le otroci in starši, temveč predvsem podjetja, ki bi morala tveganja zmanjšati že pri zasnovi svojih storitev. Za zdaj gre zgolj za priporočilo, Evropska komisija pa bo po preučitvi poročila odločila, ali bo predlagala nove zavezujoče ukrepe.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji