
Naročite se
|Prijavite se
Osnovnošolka Nuša Matoh si je skupaj s svojim štirinožnim prijateljem Flashem pripravila izjemno počitniško nagrado. Na svetovnem mladinskem prvenstvu v agilityju sta v disciplini skokov osvojila tretje mesto in bronasto kolajno. Na prizorišču tekmovanja v nemškem Mannheimu so se uspeha razveselili tudi mama Tanja, oče Jure in mlajši brat Matic. Ponosna in zadovoljna je bila njuna trenerka Maša Konič, ki je bila tudi vodja slovenske reprezentance.
»Nušin uspeh ima posebno težo, saj pri 11 letih redno dvakrat na teden trenira s svojim border colliejem. Pes torej ni niti prej niti zdaj ne trenira z drugimi, posebnost pa je tudi ta, da so Flasha dobili v zavetišču, ko je bil star devet mesecev. Torej ne gre za rodovniškega psa, a se Nuša z njim odlično ujame. Na svetovnih prvenstvih sicer dovolijo tekmovati tudi mešancem,« je ob velikem uspehu pojasnila Maša Konič, ki tako kot njena mlada varovanka in Flash, ki bo septembra dopolnil štiri leta, prihaja iz Kinološkega društva Ljubljana.

Mladinci oziroma juniorji z vsega sveta so tekmovali v treh starostnih kategorijah (U12, U15 in U19), konkurenca je huda, letos je tekmovalo več kot 600 mladih s svojimi kosmatimi prijatelji, med katerimi je največ border colliejev, avstralskih ovčarjev, mini ameriških ovčarjev, šetlandskih ovčarjev in pudljev.
»Sploh nisem pričakovala medalje, sva pa bila s Flashem pripravljena, da tekmovanje izvedeva v celoti in se uvrstiva. Tekmovala sva v ekipni in posamični konkurenci v agilityju in jumpingu. V slednji sva osvojila bronasto odličje, saj sva vse opravila brez napake, medtem ko sva bila v agilityju osma,« je navdušeno pripovedovala Nuša, ki obiskuje osnovno šolo Savsko naselje, ob druženju in vadbi s Flashem pa trikrat na teden trenira tudi gimnastiko.

In kakšen kuža je njen Flash? »Ko smo ga pripeljali iz zavetišča, je bil zelo prestrašen, ni bil navajen človeške družbe. Zdaj je že precej bolje, z vso družino zelo uživa. Še vedno pa se boji samčkov in manjših otrok, saj nima rad nepredvidljivih gibov. Še posebej se Flash razjezi na pse pasme škotski ovčar, ker me je pred časom eden izmed njih v pasji šoli hotel napasti, a me je Flash zaščitil,« je pojasnila Nuša, ki je lani pridobila prve izkušnje na velikem tekmovanju, s Flashem sta se namreč udeležila SP na Portugalskem.
Trenerka oziroma inštruktorica Maša je poudarila, da je delo z otroki in psi zelo dinamično in hkrati občutljivo. V prvi vrsti je treba biti dober pedagog, saj pogosto otroci niso pripravljeni izvajati tolikšnih ponovitev, kot jih pes morda potrebuje. Tu je potem še cel vrtiljak čustev in različnega dnevnega razpoloženja, na tekmovanjih svoje prispeva še stres.

»Moraš jim biti v oporo ob težavah ali otroških muhah, se z njimi veseliti, jih pravilno voditi, da ostanejo motivirani za delo s psom, v prvi vrsti pa se morajo pri tem zabavati. Na takšen način gradimo povezano skupnost mladih, ki bi potem ostali v agilityju. Seveda so vse kolajne in nagrade dobrodošle kot potrditev njihovih prizadevanj, sposobnosti in truda, še bolj pomembno pa je, da skupaj s psi odraščajo v zdravem, varnem in ustvarjalnem okolju, kjer stkejo pristna prijateljstva. Lepo je spremljati, kako kljub starostnim razlikam od 11 do 18 let usklajeno delujejo na tekmovanjih, podpirajo drug drugega in poskrbijo, da so vsi vključeni v skupino,« je povedala Maša.
Moraš jim biti v oporo ob težavah ali otroških muhah, se z njimi veseliti, jih pravilno voditi, da ostanejo motivirani za delo s psom, v prvi vrsti pa se morajo pri tem zabavati.
Maša Konič
Povedala je še, da so Slovenci v preteklosti na tovrstnih tekmovanjih osvojili že precej kolajn v članski konkurenci, zdaj pa vse bolje kaže tudi pri podmladku. Na omenjenem SP v Mannheimu so slovenski mladi upi med drugim dosegli še po eno sedmo, deveto in enajsto mesto. Konec meseca je tudi sama tekmovala na članskem evropskem prvenstvu v Franciji s psičko Kobie prav tako pasme border collie, doma pa ima tudi njenega sina Corryja. Slovenska odprava bo v deželi galskih petelinov štela kar 28 človeško-pasjih dvojcev.

Tudi Nuša in Flash, ki bosta še lep čas tekmovala v mladinski konkurenci, računata na nove nastope na največjih dogodkih, ki vključujejo tudi dolga potovanja. »Flash se rad vozi v osebnem avtomobilu, saj ima v prtljažniku svoj boks, v katerem je miren. Potovanja z avtodomom pa mu niso najbolj pri srcu, saj ni rad v večjem prtljažniku z drugim tovorom, zato si izbori mesto v bivalnem prostoru. Uživa tudi v vodi, rad plava, pred kratkim je dobil celo svoj bazen, v katerem veselo čofota. Drugače pa nerad stopi pod prho, ko ga je treba očistiti,« je še pojasnila Nuša v družbi ponosne babi Stanke in dedka Borisa.

Za konec smo jo še vprašali, s kakšnim priboljškom rada razvaja svojega kosmatega športnega asa, ki je po hudih mesecih za mladička na koncu našel družinsko toplino in ljubezen. »Flasha hranimo zjutraj in zvečer z briketi in mokro hrano, obožuje pa govejo juho, ki jo pripravi babi. In to z vsem – tudi s korenčkom in seveda mesom,« je ljubeče dodala izjemno nadarjena vodnica Nuša Matoh, ki je s kužkom iz zavetišča zgradila neverjetno srčno in srečno vez. To sta dokazala tudi s popolno usklajenostjo in medsebojnim zaupanjem na zahtevnem tekmovanju v zelo močni mednarodni konkurenci.
Izziv s številnimi ovirami
Agility je kinološki šport, pri katerem pes pod vodstvom vodnika čim hitreje in brez napak premaga poligon z različnimi ovirami. Na tekmovanju sodnik postavi progo z 18 do 22 ovirami. Vodnik si lahko pred nastopom progo ogleda, vendar brez psa. Zapomniti si mora vrstni red ovir in načrtovati, kako bo psa usmerjal. Zmaga dvojec, ki progo opravi brez napak in v najkrajšem času. Agility vključuje vse vrste ovir, tudi kontaktne ovire (A-ovira, most, gugalnica), kjer mora pes z vsaj eno tačko stopiti na označeno kontaktno cono. Jumping (skoki) ne vsebuje kontaktnih ovir. Sestavljen je predvsem iz skokov, tunelov in slaloma, zato je proga običajno hitrejša in bolj dinamična. Nuša Matoh in Flash sta bronasto medaljo osvojila prav v jumpingu, kjer sta progo opravila brez napake. V agilityju sta bila osma.
Komentarji