
Naročite se
|Prijavite se
Leta 1997 je dražbena hiša Sotheby's prvič ponudila dinozavra. Tiranozaver rex z imenom Sue je bil za osem milijonov dolarjev prodan naravoslovnemu muzeju Field v Chicagu. Skoraj tri desetletja pozneje bo na dražbi še en T-rex, eden najbolj celovitih doslej odkritih primerkov, poroča BBC.
Gus, kot so ga poimenovali, je ocenjen na 30 milijonov dolarjev, vendar bi lahko dosegel še precej višjo ceno. S tem znova odpira vprašanje, ali bi morali znanstveno pomembni fosili ostati v javnih zbirkah ali pa imajo do njih enako pravico tudi zasebni kupci.

Za paleontologe je T-rex eden najbolj zaželenih fosilov. Iskalci več mesecev preživijo na terenu, pogosto v odročnih in nevarnih razmerah. Gusa so odkrili v Južni Dakoti, 67 milijonov let po tem, ko je živel na tem območju.
Njegovo izkopavanje je trajalo tri leta, nadaljnja tri leta pa so strokovnjaki okostje dokumentirali in sestavljali. Ohranjenih je približno 61 odstotkov kosti, kar ga uvršča med najbolj celovite primerke svoje vrste. Na lobanji je viden ugriz, na rebrih pa sledi zlomov, ki so se zacelili še za življenja živali.
Rekord za najdražjega dinozavra trenutno drži stegozaver Apex, ki je bil leta 2024 prodan za 44,6 milijona dolarjev. T-rex Stan je leta 2020 dosegel 31,8 milijona dolarjev, čeprav je bila njegova začetna ocena le od šest do osem milijonov.

Takšne cene so za večino muzejev nedosegljive. Susannah Maidment iz londonskega Naravoslovnega muzeja opozarja, da je izključevanje javnih ustanov iz tekme za najpomembnejše fosile znanstveno problematično. »Pravega fosila ni mogoče nadomestiti,« pravi.
Za raziskovanje anatomije in razvoja življenja morajo imeti znanstveniki do primerkov trajen dostop. Najuglednejše znanstvene revije zato praviloma ne objavljajo raziskav fosilov iz zasebnih zbirk, saj ni zagotovljeno, da bodo na voljo tudi v prihodnje.
Zagovorniki dražb odgovarjajo, da je treba upoštevati stroške, tveganja in delo iskalcev fosilov. Cassandra Hatton, vodja oddelka za naravoslovje pri Sotheby's, poudarja, da izkopavanj ne financirajo milijarderji, temveč pogosto ljudje, ki živijo od posameznih najdb. Milijarderji pa fosile kupujejo. Apex je pridobil ustanovitelj hedge sklada Citadel Kenneth Griffin, ki ga je za štiri leta posodil Ameriškemu prirodoslovnemu muzeju.
Muzeji so se že dolgo zanašali na donacije in posojila premožnih zbirateljev. Toda pri fosilih je tveganje večje kot pri umetninah. Če se zasebni lastnik naveliča primerka, umre ali ga proda, lahko ta za znanost preprosto izgine.

Tudi muzejske zbirke niso povsem varne. Fosil, ki ga je leta 1829 odkrila znamenita zbirateljica Mary Anning, je bil več kot stoletje pozneje uničen med bombardiranjem Bristola v drugi svetovni vojni.
Kljub sporom se strokovnjaki strinjajo, da brez poklicnih iskalcev številnih fosilov sploh ne bi poznali. Na jurski obali Anglije jih lahko v nekaj minutah uničijo valovi in erozija. »Našel sem skalo s popolnim odtisom ribe, ki je uro pozneje ni bilo več,« pravi paleontolog Fiann Smithwick. »Morje jo je razbilo na tisoče koščkov. Za vedno je bila izgubljena.«
Večina pravočasno rešenih fosilov sicer nikoli ne pride na dražbo. Pogosto so manjši in manj sloviti, vendar so lahko za znanost pomembnejši od velikih okostij, ki pritegnejo milijonske ponudbe.
Komentarji