

Svetniki Heidenaua, mesta v vzhodni Nemčiji z okoli 16.000 prebivalci, so ustavili nameščanje spotikavcev, posebnih ploščic, ki jih v spomin na žrtve nacizma polagajo po mestih v Evropi, tudi v slovenskih mestih. V odločitvi, ki je izzvala ogorčenje, je desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) združila moči s konservativno Krščanskodemokratsko unijo (CDU) nemškega kanclerja Friedricha Merza in tako dosegla večino, je poročal Guardian.
»Iz mestnega središča želijo izgnati spomin na žrtve nacizma, tako kot so bile izgnane žrtve same,« je dejala Anne Nitschke iz državljanske skupine, ki v času razrasta desničarskega ekstremizma v zvezni deželi Saški spodbuja izobraževanje o zgodovini. »Bistvo spotikavcev je prav v tem, da se vsak dan spotakneš ob njih in se spomniš, kdo je živel tukaj in kdo je bil prisiljen oditi,« je dejala.
Njena organizacija je vložila prošnjo za dovoljenje za postavitev še 12 plošč žrtvam holokavsta, dokler jih ni mestni svet Heidenaua ustavil. Zagovorniki prepovedi so pojasnjevali, da ljudje po njih hodijo in so tako izpostavljeni počasnemu uničevanju. Zato so pozvali k ureditvi spominskega prostora na krščanskem pokopališču severno od mesta »za žrtve vojne, terorizma, diktatorjev in prisilnega razseljevanja«.
Županja mesta Conny Oertel pa je po poročanju Spiegla poudarila, da odločitev mestnega sveta ne pomeni niti, da je v Heidenauu zamrl spomin na žrtve niti da bodo obstoječi spotikavci odstranjeni.
Odločitev je sicer sprožila ogorčenje po vsej državi. Zvezna ministrica za šolstvo Karin Prien (CDU) jo je označila za »škandal«. Vsak, ki želi spominska mesta judovskega življenja premestiti na pokopališča, dela Jude spet nevidne, je opozorila.
Poslanec deželnega parlamenta SPD Albrecht Pallas je AfD obtožil, da poskuša relativizirati nacionalsocializem. Mestni svet je pozval, da ponovno premisli o svoji odločitvi. Poslanska skupina SPD je sicer pripravljena sponzorirati in kriti stroške za nadaljnje sptikavce, so sporočili.

Tudi številni prebivalci mesta so izrazili začudenje nad odločitvijo svetnikov. »Zakaj bi imeli kaj proti spotikavcem? Saj lahko stopiš mimo njih, če jih nočeš pohoditi,« se je spraševala 85-letna Christine Bauer. »Sem otrok vojne in se spominjam njenih grozljivih posledic,« je nadaljevala meščanka, ki je do upokojitve delala na ladjah na reki Labi. »Mestni svet ima bistveno pomembnejše težave, s katerimi bi se moral ukvarjati,« je dodala.
Drugače meni Silke Schutz, 63-letnica, ki se je opisala kot »zagrizena volivka AfD«. Spotikavci so zanjo le »zapravljanje denarja, ne glede na to, kdo jih plača«. »Toliko je žrtev, za katere se nihče ne zmeni,« je dejala in navedla ljudi, ki so umrli v prometnih nesrečah. »Z vojno nismo imeli nič in na neki točki se mora [spomin] končati. Ko pa izrazim svoje mnenje, me žalijo kot nacistko.«
Prav pred nedavno prenovljeno lično mestno hišo, v kateri so svetniki glasovali za zaustavitev polaganja, je v pločnik vgrajen spotikavec v čast nekdanjemu županu Paulu Grögerju, ki so ga nacisti prisilili, da se je ubil, so spomnili pri Guardianu.
Ploščica je le ena od 128.000 spotikavcev po vsej Evropi, projekta, ki ga financirajo donatorji in ohranja spomin na žrtve nacističnega obdobja. Velja za enega največjih spominskih projektov na lokalni ravni in je postal sestavni del nemške kulture spomina na grozodejstva, storjena pod Adolfom Hitlerjem.
Spominske ploščice, ki jih je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začel postavljati umetnik Gunter Demnig, so vgrajene v pločnike pred zadnji dom ali delovno mesto žrtve nacizma, skupaj z datumom rojstva ter datumom in okoliščinami njihove smrti.

Heidenau jih ima pet, vse je osebno položil Demnig. Na sklep mestnega sveta se je zato odzval jezno in ga opisal kot napačno odločitev brez primere. Štiri plošče so postavljene le nekaj minut hoje od železniške postaje Heidenau v čast družini Reiner. Njen judovski patriarh Maksimilijan je vodil lokalno veleblagovnico, dokler ga leta 1943 niso deportirali v koncentracijsko taborišče Theresienstadt. Preživel je in po osvoboditvi emigriral v ZDA, kjer je kmalu zatem, leta 1949, umrl.
Gröger, socialdemokratski župan do leta 1933, ni hotel izobesiti zastave s svastiko na mestni hiši, zato so ga odstavili. Junija so ga nacistični častniki na skrivaj odpeljali v koncentracijsko taborišče Hohnstein, kjer so ga pretepli in mučili. Avgusta si je vzel življenje.
Komentarji