Od države prejema 7250 evrov mesečno, deportacija ni možna

V Nemčiji odmeva primer Bosanca, ki z ženo in osmimi otroki že leta prejema visoke denarne zneske, namesto da bi bil deportiran, navaja portal Deutsche Welle, ki se sklicuje na tabloid Bild.

Nemčija želi postati neprivlačna za migrante

Bild, ki je objavil njegovo zgodbo, ga imenuje Huso B. Z ženo in osmimi otroki živi v Kölnu, vsak mesec prejemajo 7250,77 evra državne pomoči. Izvira iz romske družine in že 23 let ne bi smel biti v Nemčiji, a mu pristojne oblasti kljub večkratnim kazenskim postopkom še vedno izplačujejo denar. Kako je to mogoče, so se vprašali v redakciji Bilda?

V Kölnu že dolga leta

Huso B. se je prvič pojavil v Kölnu leta 2003, brez osebnih dokumentov. Njegovo prošnjo za azil so hitro zavrnili, saj je Bosna in Hercegovina varna izvorna država. Huso je nato izginil, a se leta 2007 znova pojavil v Nemčiji.

Ponovno so mu odredili deportacijo, a mu je spet uspelo ostati v Nemčiji, saj si je najel odvetnika in vložil pritožbo glede pravice do bivanja. Postopek je trajal dve leti, nato pa so njegovo prošnjo ponovno zavrnili. Kljub temu ni bil deportiran, tudi ko je storil kazniva dejanja.

Policiji je znan zaradi različnih prevar, v Kölnu pa si je ustvaril družino in ima zdaj skupaj z ženo osem otrok. Po zakonu o nadomestilih za prosilce za azil prejema pomoč od države: 835,24 evra zanj in za ženo ter med 630,81 in 817,71 evra na vsakega otroka, odvisno od starosti. Skupno več kot 87.000 evrov na leto. Družina že tako ne plačuje najemnine, saj živi v propadajočem bloku za prosilce za azil v Kölnu. Za primerjavo, povprečni par v Nemčiji razpolaga z neto dohodkom 4496 evrov, še navaja nemški tabloid.

Nemčija deset let po znamenitih besedah Angele Merkel »mi to zmoremo«

Zanikal, da prejema denar

Mesto Köln se sicer zaradi varstva podatkov ni želelo izjasniti o tem primeru. Deportacije Husa B. niso izvedli zaradi otrok. Ker družina že dolgo živi v Nemčiji, ne prejemajo zgolj temeljnega nadomestila za prosilce za azil, ampak tudi tako imenovane »povečane analogne nadomestke«, ki so enaki redni socialni pomoči. Po navedbah mesta Köln sicer v tem mestu obstaja sedem desetčlanskih družin z mladoletnimi otroki, ki prejemajo tovrstna nadomestila za prosilce za azil.

Ko so novinarji Husa B. vprašali glede tega denarja, je zanikal, da ga prejema. In še: »Zadnje kaznivo dejanje, ki sem ga storil, je bilo leta 2014.« A tudi to naj ne bi držalo: Husu B. bi morali ponovno soditi decembra lani zaradi obtožbe, da je poskusil izvesti prevaro v eni izmed drogerij z darilnimi karticami. Postopek so zatem preložili na letošnje leto, je še navedel Bild.