Iščejo ravno streho z največ potenciala
Ozelenjene strehe ponujajo nove prostore za druženje ali igranje nogometa pa tudi delovna mesta in preskrbo z živežem za sosede
Odpri galerijo
Zelene strehe so v številnih mestih prej pravilo kot izjema, njihova namembnost pa je zelo različna. Na fotografiji primer igrišč in parka v Singapurju. Foto Chuttersnap/Unsplash
»Iščemo slovensko občino, v kateri bomo v prihodnjih dveh letih ozelenili ravno streho ene javne stavbe,« se še do 5. septembra glasi povabilo arhitekturne skupine Prostorož k projektu 2° Zelene strehe, ki ga sofinancirata Eko sklad ter ministrstvo za okolje in prostor. Prepričani so, da je že čas, da se zelenje bolj množično razraste po strehah v slovenskih občinah. In ta, ki bo postala »naglavno« okrasje ene od javnih stavb, bi lahko bila eden od zglednih primerov in spodbuda za nadaljevanje v smeri trajnostnega razvoja.
Projekta 2° Zelene strehe – poimenovali so ga po dejstvu, da je temperatura v središču mesta povprečno tudi za dve stopinji Celzija višja od primestja – so se v Prostorožu lotili, ker jih že od njihove prve intervencije v javni prostor pred petnajstimi leti, zanima potencial najrazličnejših javnih prostorov.
Na strehah, ki so ponavadi daleč od oči meščanov oziroma krajanov, se odpirajo urbane površine, ki pa bi bile z ozelenitvijo dobrodošli in dragoceni odgovori na izzive, kakršne prinaša globalno segrevanje planeta, še posebno pa mest, ki se spopadajo s pregretim in onesnaženim zrakom, velikimi količinami padavin v zelo kratkem času in vse manjšo biotsko raznovrstnostjo, kar poslabšuje ne samo kakovost življenja prebivalcev, ampak slabo vpliva tudi na njihovo zdravje. »V primerjavi s tujino je pri nas ozelenjenih streh še vedno zelo malo, na Eko skladu, kjer ponujajo posojila za takšne posege, je to možnost do zdaj izkoristila zgolj peščica,« je dejala arhitektka Alenka Korenjak, ena od ustanoviteljic in gonilnih sil Prostoroža, ki poleg arhitektov združuje tudi družboslovce.
Tudi tega projekta se bodo lotili multidisciplinarno, sodelovali bodo tako gradbeni fiziki, statiki, strokovnjaki s področja tehnologije zelenih streh, krajinski arhitekti, psihologi in komunikologi ter seveda eden od pomembnih soustvarjalcev njihovih intervencij v javne prostore – prebivalci in potencialni uporabniki.
Ozeleniti nameravajo streho v velikosti do 400 kvadratnih metrov, za kar je na voljo 40.000 evrov (dodatna sredstva so predvidena za izobraževanje deležnikov in vodenje procesa prenove), občina, ki se bo od zdaj ponašala z novo zeleno oazo, pa bo obvezana, da bo za njeno vzdrževanje skrbela še (vsaj) tri leta po izvedbi. To je po besedah Alenke Korenjak tudi najbolj kritično obdobje za njeno »preživetje« in zato tako zelo pomembno.
In katera streha v kateri občini bo srečna izbranka? »Na podlagi prijav bomo z najzanimivejšimi prijavitelji opravili še dodaten pogovor. Tako bomo videli, kaj hočemo doseči oziroma kakšen bo namen ozelenitve,« je odgovorila sogovornica, v izbrani občini pa bodo proučili vse potencialne strehe javnih zgradb.
V večjih mestih bodo pod drobnogled vzeli samo določeno območje z največjim potencialom za ozelenitev. »Tako bomo naredili še nekakšen zemljevid oziroma karto potencialov, torej popisali, kakšne so možnosti za morebitne prihodnje ozelenitve drugih streh. Dunaj je uvedel javni portal, kjer so popisane strehe skupaj z njihovim potencialom za ozelenitev, ali so primerne za ta poseg in tudi kolikšna investicija bi bila potrebna,« je povedala. Dunaj je sicer eno najbolj zglednih mest v tem smislu, zato ga bodo v teh dneh obiskali s kolegi iz projektne skupine. Nameravajo si ogledati novo šolo z zeleno streho in poldrugo desetletje staro strešno ozelenitev ene od poslovnih zgradb, z vzročno zeleno streho pa se po besedah Alenke Korenjak ponaša tudi stavba dunajskega mestnega oddelka, ki se ukvarja s to problematiko. »Tako bomo iz prve roke izvedeli o njihovih izkušnjah in standardih, iz česar bomo laže postavili izhodišča za naš projekt,« je povedala.
S predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani so že junija lani sporočili, da bodo v novi stanovanjski soseski Aspern Seestadt na severovzhodnem delu avstrijske prestolnice, enem največjih gradbenih projektov v Evropi, kjer bo živelo in delalo 20.000 ljudi, na strehi parkirne hiše za 440 vozil uredili pet nogometnih igrišč. Od teh so štiri namenili ekipama s po petimi igralci, eno igrišče pa ekipama s po štirimi igralci ter uredili še slačilnice, prhe in gostinski lokal. Igralcem se bo s 15 metrov višine odpiral pogled na umetno jezero.
Projektna skupina Prostorož si bo ogledala tudi primere dobre prakse pri nas – z zelenimi strehami se ponaša poslovna stavba Leka, nekaj šol, stavba Snage, imel naj bi jo tudi novi velikih Sparov kompleks v Šiški. Kakšno ozelenitev bo dobila izbrana streha ene od javnih stavb, bo odvisno od marsičesa. Med najbolj odločilnimi omejitvami, ki bodo omejevale tudi bujnost rastlinja, bosta predvsem statični vidik, saj bo določil, kako debela je lahko plast zemlje, ter osončenost.
»V najboljšem primeru bomo streho lahko intenzivno ozelenili, med drugim z drevesi, grmovnicami, rožami ali vrtninami ter ustvarili nov družabni prostor v soseski. V najslabšem primeru bomo poskrbeli za vsaj ekstenzivno ozelenitev – z lišaji in mahovi. A tudi s takšnimi, na videz skromnejšimi posegi, bomo pripomogli k povezovanju skupnosti, za katero bomo pripravili delavnice, predvsem pa k manjšemu pregrevanju stavbe in okolice, boljšemu zraku in zadrževanju vode. Zelene strehe izboljšujejo toplotno in zvočno izolativnost stavb ter podaljšujejo življenjsko dobo sedanjim, izkazale pa so se tudi ob nalivih, ko naenkrat padejo velike količine padavin,« je naštela njihove pozitivne lastnosti.
Zanimiva je predvsem ugotovitev, da se zelene strehe na podeželju ponašajo z večjo biotsko raznovrstnostjo kot okoliška polja, kjer vlada intenzivno kmetijstvo z intenzivnim gnojenjem in škropljenjem. Kako bo z dostopnostjo do tega Prostoroževega urbanega vrta, bo odvisno tudi od narave stavbe. Če bo šola, bo z zelenjem napolnjena streha namenjena bolj ali manj otrokom, je dodala sogovornica. Kakšna pa bi bila po njihovem mnenju idealna zelena streha? »Dostopna javnosti, dodatna zelena površina v kraju oziroma mestu, katere podobo bi sooblikovali uporabniki in okoliški prebivalci.«
Med države z največ zelenimi strehami v Evropi poleg Avstrije sodita Švica in Nemčija, prav te so že pred več kot dvajsetimi leti ustanovile evropsko združenje za zelene strehe in fasade (European Federation of Green Roof and Wall Associations, EFB). »Je pa mogoče zaznati, da se v Evropi vse bolj uveljavljajo tudi zelene fasade, s katerimi se je zlasti v ozkih ulicah, ki nimajo zelenja, mogoče boriti proti pregrevanju. Poleg tega zelenje v take prostore vnaša druge pozitivne psihološke in sociološke učinke. Mnogi primeri kažejo, da so zelene strehe priložnost tudi za zeleno ekonomijo oziroma odpirajo delovna mesta. V Københavnu na Danskem sem obiskala obdelovalne površine na okoli šesto kvadratnih metrov veliki strehi stare avtohiše. Tam so trije zaposleni, stanovalci iz četrti pa na njej lahko kupijo biološko pridelano zelenjavo, jajca in med. Podobna mikropodjetja na ozelenjenih strehah delujejo tudi v Parizu,« je povedala arhitektka Alenka Korenjak.
Toda še zdaleč ni sodobna novotarija. »To dokazuje fotografija štiristo let stare norveške lesene podeželske arhitekture, ki sem jo posnela letos na Norveškem. Kot hidroizolacijo so uporabljali brezovo lubje, da bi ga zaščitili, so nanj položili plast zemlje oziroma travno rušo, iz območja, na katerem so sezidali hišo. Tako so strehe dobile popolnoma isto rastje, kot ga ima okolica, in se z njo zlile. Na strehah tako rastejo borovnice, breze, tudi borovci ..., taka streha pa za povrhu zdrži kar trideset let.« To je še en primer stare modrosti, iz katere se sodoben človek, ki si prizadeva za čim manjši vpliv na planet, lahko veliko nauči.
Projekta 2° Zelene strehe – poimenovali so ga po dejstvu, da je temperatura v središču mesta povprečno tudi za dve stopinji Celzija višja od primestja – so se v Prostorožu lotili, ker jih že od njihove prve intervencije v javni prostor pred petnajstimi leti, zanima potencial najrazličnejših javnih prostorov.
Na strehah, ki so ponavadi daleč od oči meščanov oziroma krajanov, se odpirajo urbane površine, ki pa bi bile z ozelenitvijo dobrodošli in dragoceni odgovori na izzive, kakršne prinaša globalno segrevanje planeta, še posebno pa mest, ki se spopadajo s pregretim in onesnaženim zrakom, velikimi količinami padavin v zelo kratkem času in vse manjšo biotsko raznovrstnostjo, kar poslabšuje ne samo kakovost življenja prebivalcev, ampak slabo vpliva tudi na njihovo zdravje. »V primerjavi s tujino je pri nas ozelenjenih streh še vedno zelo malo, na Eko skladu, kjer ponujajo posojila za takšne posege, je to možnost do zdaj izkoristila zgolj peščica,« je dejala arhitektka Alenka Korenjak, ena od ustanoviteljic in gonilnih sil Prostoroža, ki poleg arhitektov združuje tudi družboslovce.
Tudi tega projekta se bodo lotili multidisciplinarno, sodelovali bodo tako gradbeni fiziki, statiki, strokovnjaki s področja tehnologije zelenih streh, krajinski arhitekti, psihologi in komunikologi ter seveda eden od pomembnih soustvarjalcev njihovih intervencij v javne prostore – prebivalci in potencialni uporabniki.
Zaveza k skrbi
Ozeleniti nameravajo streho v velikosti do 400 kvadratnih metrov, za kar je na voljo 40.000 evrov (dodatna sredstva so predvidena za izobraževanje deležnikov in vodenje procesa prenove), občina, ki se bo od zdaj ponašala z novo zeleno oazo, pa bo obvezana, da bo za njeno vzdrževanje skrbela še (vsaj) tri leta po izvedbi. To je po besedah Alenke Korenjak tudi najbolj kritično obdobje za njeno »preživetje« in zato tako zelo pomembno.
In katera streha v kateri občini bo srečna izbranka? »Na podlagi prijav bomo z najzanimivejšimi prijavitelji opravili še dodaten pogovor. Tako bomo videli, kaj hočemo doseči oziroma kakšen bo namen ozelenitve,« je odgovorila sogovornica, v izbrani občini pa bodo proučili vse potencialne strehe javnih zgradb.
Stanovalci iz četrti Østerbro lahko na strehi kupijo biološko pridelano zelenjavo, jajca in med. Foto Alenka Korenjak
V večjih mestih bodo pod drobnogled vzeli samo določeno območje z največjim potencialom za ozelenitev. »Tako bomo naredili še nekakšen zemljevid oziroma karto potencialov, torej popisali, kakšne so možnosti za morebitne prihodnje ozelenitve drugih streh. Dunaj je uvedel javni portal, kjer so popisane strehe skupaj z njihovim potencialom za ozelenitev, ali so primerne za ta poseg in tudi kolikšna investicija bi bila potrebna,« je povedala. Dunaj je sicer eno najbolj zglednih mest v tem smislu, zato ga bodo v teh dneh obiskali s kolegi iz projektne skupine. Nameravajo si ogledati novo šolo z zeleno streho in poldrugo desetletje staro strešno ozelenitev ene od poslovnih zgradb, z vzročno zeleno streho pa se po besedah Alenke Korenjak ponaša tudi stavba dunajskega mestnega oddelka, ki se ukvarja s to problematiko. »Tako bomo iz prve roke izvedeli o njihovih izkušnjah in standardih, iz česar bomo laže postavili izhodišča za naš projekt,« je povedala.
S predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani so že junija lani sporočili, da bodo v novi stanovanjski soseski Aspern Seestadt na severovzhodnem delu avstrijske prestolnice, enem največjih gradbenih projektov v Evropi, kjer bo živelo in delalo 20.000 ljudi, na strehi parkirne hiše za 440 vozil uredili pet nogometnih igrišč. Od teh so štiri namenili ekipama s po petimi igralci, eno igrišče pa ekipama s po štirimi igralci ter uredili še slačilnice, prhe in gostinski lokal. Igralcem se bo s 15 metrov višine odpiral pogled na umetno jezero.
Statika in osončenost
Projektna skupina Prostorož si bo ogledala tudi primere dobre prakse pri nas – z zelenimi strehami se ponaša poslovna stavba Leka, nekaj šol, stavba Snage, imel naj bi jo tudi novi velikih Sparov kompleks v Šiški. Kakšno ozelenitev bo dobila izbrana streha ene od javnih stavb, bo odvisno od marsičesa. Med najbolj odločilnimi omejitvami, ki bodo omejevale tudi bujnost rastlinja, bosta predvsem statični vidik, saj bo določil, kako debela je lahko plast zemlje, ter osončenost.
Zelene strehe prinašajo delovna mesta. Na fotografiji primer pridelave na stavbi avtohiše v Københavnu. Tam so trije zaposleni, stanovalci iz četrti pa na njej lahko kupijo biološko pridelano zelenjavo, jajca in med.
»V najboljšem primeru bomo streho lahko intenzivno ozelenili, med drugim z drevesi, grmovnicami, rožami ali vrtninami ter ustvarili nov družabni prostor v soseski. V najslabšem primeru bomo poskrbeli za vsaj ekstenzivno ozelenitev – z lišaji in mahovi. A tudi s takšnimi, na videz skromnejšimi posegi, bomo pripomogli k povezovanju skupnosti, za katero bomo pripravili delavnice, predvsem pa k manjšemu pregrevanju stavbe in okolice, boljšemu zraku in zadrževanju vode. Zelene strehe izboljšujejo toplotno in zvočno izolativnost stavb ter podaljšujejo življenjsko dobo sedanjim, izkazale pa so se tudi ob nalivih, ko naenkrat padejo velike količine padavin,« je naštela njihove pozitivne lastnosti.
Zanimiva je predvsem ugotovitev, da se zelene strehe na podeželju ponašajo z večjo biotsko raznovrstnostjo kot okoliška polja, kjer vlada intenzivno kmetijstvo z intenzivnim gnojenjem in škropljenjem. Kako bo z dostopnostjo do tega Prostoroževega urbanega vrta, bo odvisno tudi od narave stavbe. Če bo šola, bo z zelenjem napolnjena streha namenjena bolj ali manj otrokom, je dodala sogovornica. Kakšna pa bi bila po njihovem mnenju idealna zelena streha? »Dostopna javnosti, dodatna zelena površina v kraju oziroma mestu, katere podobo bi sooblikovali uporabniki in okoliški prebivalci.«
Takšne strehe še zdaleč niso sodobna novotarija. To dokazujejo primeri štiristo let stare norveške lesene podeželske arhitekture. Fotografije Alenka Korenjak
Vse bolj se uveljavljajo tudi zelene fasade
Med države z največ zelenimi strehami v Evropi poleg Avstrije sodita Švica in Nemčija, prav te so že pred več kot dvajsetimi leti ustanovile evropsko združenje za zelene strehe in fasade (European Federation of Green Roof and Wall Associations, EFB). »Je pa mogoče zaznati, da se v Evropi vse bolj uveljavljajo tudi zelene fasade, s katerimi se je zlasti v ozkih ulicah, ki nimajo zelenja, mogoče boriti proti pregrevanju. Poleg tega zelenje v take prostore vnaša druge pozitivne psihološke in sociološke učinke. Mnogi primeri kažejo, da so zelene strehe priložnost tudi za zeleno ekonomijo oziroma odpirajo delovna mesta. V Københavnu na Danskem sem obiskala obdelovalne površine na okoli šesto kvadratnih metrov veliki strehi stare avtohiše. Tam so trije zaposleni, stanovalci iz četrti pa na njej lahko kupijo biološko pridelano zelenjavo, jajca in med. Podobna mikropodjetja na ozelenjenih strehah delujejo tudi v Parizu,« je povedala arhitektka Alenka Korenjak.
Toda še zdaleč ni sodobna novotarija. »To dokazuje fotografija štiristo let stare norveške lesene podeželske arhitekture, ki sem jo posnela letos na Norveškem. Kot hidroizolacijo so uporabljali brezovo lubje, da bi ga zaščitili, so nanj položili plast zemlje oziroma travno rušo, iz območja, na katerem so sezidali hišo. Tako so strehe dobile popolnoma isto rastje, kot ga ima okolica, in se z njo zlile. Na strehah tako rastejo borovnice, breze, tudi borovci ..., taka streha pa za povrhu zdrži kar trideset let.« To je še en primer stare modrosti, iz katere se sodoben človek, ki si prizadeva za čim manjši vpliv na planet, lahko veliko nauči.
