K Čadu na kavo, tortico in celo na počitnice

Butični hotel Čad: Ponuditi vse tisto, kar pri gostilni pod Rožnikom, ki slovi po jedeh z žara, še manjka.
Fotografija: Stavba butičnega hotela bo imela betonsko podnožje, nadstropje in mansarda bosta zastekljena ter obdana z gosto leseno opono, ki bo zastrirala poglede od zunaj, gostom v notranjosti pa odpirala poglede proti gozdu. Računalniška prikaza Arhitektura 2211
Odpri galerijo
Stavba butičnega hotela bo imela betonsko podnožje, nadstropje in mansarda bosta zastekljena ter obdana z gosto leseno opono, ki bo zastrirala poglede od zunaj, gostom v notranjosti pa odpirala poglede proti gozdu. Računalniška prikaza Arhitektura 2211

Ljubitelji Rožnika se utegnejo še spomniti starega lesenega objekta z dvokapno streho, ki je stal ob parkirišču pri gostilni Čad. Na njegovem mestu zdaj raste butični hotel, ki bo dopolnil ponudbo znane ljubljanske gostilne. Ker sodi prostor v varovano območje krajinskega parka in je tudi pod spomeniško zaščito, so v biroju Arhitektura 2211 podobo te relativno majhne stavbe v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine ter mestno občino oziroma ljubljanskim podžupanom za urbanizem Janezom Koželjem snovali kar tri leta. »A v resnici so nas prav te omejitve privedle do prave in precej bolj kakovostne rešitve, s katero smo tudi sami zadovoljni,« iskreno priznava arhitekt Peter Cesar.

Nekdanje gospodarsko poslopje je bilo ena starejših stavb domačije in gostilne Čad. Foto arhiv biroja Arhitektura 2211
Nekdanje gospodarsko poslopje je bilo ena starejših stavb domačije in gostilne Čad. Foto arhiv biroja Arhitektura 2211


Ena od predpisanih omejitev je bila, da objekt ostane v približnih gabaritih dosedanjega; presega ga lahko le za dvajset odstotkov in ne sega čez višino najvišjega slemena v tem prostoru. Cesar je povedal, da so najprej zasnovali povsem sodoben volumen z ravno streho, pri kateri pa se je vse skupaj tudi ustavilo.

»Profesor Koželj nas je usmeril k snovanju objekta z dvokapno streho, ki je primernejši za to območje, z upoštevanjem določil spomeniškega varstva pa je nastala končna podoba objekta. Tu, v zaledju Rožnika, vzdolž Večne poti je veliko starih vil, katerih fasadni oblikovni elementi so postali naše temeljno izhodišče za sodobno interpretacijo. Tudi zaradi teh vzorov smo našli reinterpretacijo lesenih lamel za fasado,« je Peter Cesar povzel projekt, ki so ga zasnovali še z arhitektoma Binetom Karolom Tekavcem in Ano Cesar.

V gostilno Čad so vedno radi zahajali Ljubljančani, že takrat ko je bila primestna gostilna. Foto Igor Mali
V gostilno Čad so vedno radi zahajali Ljubljančani, že takrat ko je bila primestna gostilna. Foto Igor Mali


Tudi investitor Aleš Čad, predstavnik pete generacije družine, je poudaril, da objekt sledi načelu, da se kar najlepše in čim manj vsiljivo umesti v prostor ter da ne izstopa.

Od kod sploh ideja za hotel? »Za to smo se odločili kot dopolnitev ponudbe v naši družinski zgodbi. Ker so vsa zemljišča v okolici gostilne naša, smo o tem že razmišljali pa tudi gostje so pogosto spraševali, ali je pri nas mogoče prespati. Z dvonadstropnim hotelom, ki bo imel v pritličju kavarno s slaščičarno, bomo v ponudbo uvrstili še vse tisto, česar do zdaj gostom nismo mogli ponuditi,« je povedal. Po njegovih pričakovanjih bo hotel najverjetneje najbolj zaseden spomladi in poleti ter tudi konec decembra in januarja.
 

Osemnajst sob z 48 ležišči


Pritličje butičnega hotela bo sodobno, v vidnem betonu in steklu, nanj pa so arhitekti postavili sodobno reinterpretacijo lesenega objekta. Imel bo leseni ovoj, ki bo zastiral poglede mimoidočim, hkrati pa gostom v notranjosti odpiral poglede proti gozdu.



V hotelu, ki bo s kavarno in slaščičarno v pritličju k posedanju vabil tudi mimoidoče, goste pa sprejemal v recepciji, je predvidenih 18 enot z 48 ležišči. Nad javnim pritličjem bo 14 sob, v mansardi pa dva apartmaja z ložo in dve suiti z ložo. V kleti bo poleg skladišča še manjša kuhinja za pripravo zajtrkov, garderoba zaposlenih, pisarne, družabni prostor ter pomožni servisno-tehnični prostori.

Peščeno parkirišče bodo na novo uredili, z njega bo mogoče dostopati do recepcije hotela, ki bo nekoliko vkopana in dostopna po stopnicah ali z dvigalom oziroma stopnicami iz kavarne. Cesar je dejal, da še nimajo dokončane podobe interierja, a bodo izbrali sodoben slog. »Pri konceptualnem razvoju objekta smo proučili zgodovino gradnje vil na našem območju, že od rimskih časov, in ugotovili, da je območje vile predstavljala skupina objektov, ne en sam. Zato smo objekt zasnovali v duhu sedanje stare gostilne, letnega vrta in konjske maneže. Želimo pa si, da bi te programe v prihodnosti povezoval tlakovan trg, brez avtomobilov,« je povedal Bine Karol Tekavec.

Poleg 14 sob, ki bodo nad kavarno in recepcijo, bodo v mansardi še dva apartmaja z ložo in dve suiti z ložo.
Poleg 14 sob, ki bodo nad kavarno in recepcijo, bodo v mansardi še dva apartmaja z ložo in dve suiti z ložo.

 

Pripravljeno za gradnjo


Na mestu nekdanjega lesenega objekta so teren že utrdili s piloti, zato je vse pripravljeno za gradnjo, prve goste pa bosta kavarna in hotel sprejela predvidoma junija prihodnje leto.

Pa je bil projekt morda spremenjen zaradi novega koronavirusa in novih pravil vedenja? »To je že tako ali tako zelo majhen butični hotel, kjer smo morali dobro premisliti vsak centimeter. Ne glede na to, kaj nas čaka v prihodnosti, sem prepričan, da so mali butični hoteli pravi odgovor za nove čase. Največje tveganje za širitev virusov so veliki hoteli z velikimi jedilnicami. Majhni ponujajo veliko zasebnosti in s tem varnosti, v številnih, sem prepričan, bodo po novem ponujali sobe z manjšimi kuhinjami. Tudi pri našem drugem projektu, hotelu Neuhaus na Kolodvorski ulici v Ljubljani, smo prav zaradi epidemije nekoliko spremenili koncept, zato bo po novem deloval kot nekakšen aparthotel, sobe bodo imele tudi kuhinjo,« je dejal Peter Cesar.

V projektu Neuhaus Kolodvorska, ki ima 27 hotelskih sob in 28 stanovanj ter zunanji bazen, ni samo arhitekt, temveč soinvestitor. Večinoma se izvajajo le projekte, ki jih snujejo zase in v katere res verjamejo. Tako je bilo tudi s prenovo znamenitega, spomeniško zaščitenega Tomosovega samskega bloka v Kopru s podpisom Eda Mihevca. Čeprav je butični hotel Čad pod Rožnikom s sodelavcema zasnoval za prijatelja, poudarja, da je lepo delati z naročnikom, ki gradi zase in želi s projektom predstavljati tudi sebe, svojo družino.

Nekoč na domače dobrote, koline, domač kruh, pecivo in kavo s smetano, od sredine 60. let pa na jedi z žara. Foto arhiv družine Čad
Nekoč na domače dobrote, koline, domač kruh, pecivo in kavo s smetano, od sredine 60. let pa na jedi z žara. Foto arhiv družine Čad


Preberite še:

Komentarji: