Kaj je vedel Pasolini? Petdeset let po njegovem brutalnem umoru

Britanska pisateljica Olivia Laing se je v romanu Silver Book (Srebrna knjiga) lotila dogodka, ki je pred petimi desetletji pretresel svet filma, umetnosti, svet mišljenja. Pier Paolo Pasolini je bil ubit 2. novembra 1975, roman Silver Book pa bo na police knjigarn prišel nekaj dni po obletnici. »Kaj je vedel Pasolini? Petdeset let po njegovem brutalnem umoru je režiserjeva vizija fašizma bolj aktualna kot kdaj prej,« je naslov članka Olivie Laing v Guardianu. »Nekatere smrti so tako sugestivne, da postanejo simbolične za določeno temo, zavajajoča leča, skozi katero se za vedno bere celotno življenje,« zapiše pisateljica v britanskem časniku. Na vprašanje, zastavljeno v naslovu, Olivia Laing odgovori hitro. »Vedel je, da fašizem ni končan in da bo desnica metastazirala ter se vrnila v novi obliki, da bi prevzela oblast nad prebivalstvom, omamljenim s cenenimi laskanji kapitalizma. Ali je Pasolini zgrešil v svojih napovedih? Mislim, da vsi poznamo odgovor na to vprašanje,« si odgovori na vprašanje.

Olivia Laing je bila rojena slabi dve leti po Pasolinijevem umoru. Odraščala je v vasi Chalfont St Peter, ki leži na pol poti med Londonom in Oxfordom. Študij angleščine na Univerzi Sussex je opustila, ker se je pridružila protestom proti gradnji ceste, ki naj bi bila zgrajena na zaščitenem območju naravnega spomenika Dorset. Nekaj mesecev je sama preživela na zapuščeni kmetiji blizu Brightona, v svojih dvajsetih letih pa se je izšolala za zeliščarko. Ko je bila stara 30 let, je pri Observerju postala izvršna urednica strani, namenjenih knjigam.

Pier Paolo Pasolini je veljal za velikega vizionarja in eno osrednjih osebnosti italijanske književnosti in filma 20. stoletja. FOTO: Promocijsko gradivo 

Leta 2014 je objavila knjigo K reki: Potovanje pod površino, v kateri govori o reki Ouse v Sussexu; v reki Ouse je leta 1941 svoje življenje končala pisateljica Virginia Woolf. V dosedanjem opusu Olivie Laing je en roman, šest knjig pa je umeščenih na knjižne police s stvarno literaturo.

V članku za Guardian Olivia Laing razkrije, kako se je lotila Pasolinijevega življenja. Za iztočnico je izbrala snemanje filma Salò ali 120 dni Sodome, mojstrovine, v kateri je Pasolini predstavil vso perverznost in sadizem Salojske republike, območja Italije, kjer je fašizem obstajal do konca druge svetovne vojne. »Želela sem si predstavljati Pasolinija pri delu, v tesnem Missonijevem puloverju in s temnimi očali, kako teka od scene do scene z Arriflexovo kamero, ki jo lahkotno drži na rami.« Ob tem si je avtorica predstavljala tudi, kako Pasolini nadzira priprave za snemanje enega od najbolj srhljivih prizorov, v katerem ljudje jedo iztrebke. Avtorica si predstavlja, da je Pasolini osebno preverjal, kako iz zdrobljenih piškotov in čokolade izdelujejo odvratni filmski rekvizit. Za Pasolinija zapiše: »Sodelavcev ni ustrahoval, kot je to počel Federico Fellini. Bil je ljubljen in občudovan, a tudi osamljen, ločen od drugih.«