Kaj nam zapuščajo Slavenka, Vedrana, Milena in Dolly

Letošnje poletje so zaznamovala slovesa velikih žensk. V tednih, ko so druga za drugo odšle Slavenka Drakulić, Vedrana Rudan, Milena Zupančič in Dolly Parton, je v meni odmevala misel Irene Štaudohar: »Ženske se največ naučimo iz življenja drugih žensk.« Večino življenja sem se namreč učila iz življenj moških. V šolskih klopeh smo poslušali o znanstvenikih, filozofih, pisateljih, izumiteljih in zmagovalcih, ki so pisali zgodovino. Sama pa sem se ves čas spraševala: kje so bile ženske?

»Pogrešala sem ženske glasove.« Zato sem jih iskala v knjigah, glasbi, filmih in gledališču. Navdihovale so me ženske, ki se niso trudile ugajati, ampak so jasno izražale svoja stališča, premikale meje ter ostajale zveste sebi.

Takšne so bile tudi Slavenka, Vedrana, Milena in Dolly. Vsaka na svoj način je pokazala, kaj pomeni govoriti takrat, ko bi bilo lažje molčati, ter kako pomembni so neodvisnost, pogum in solidarnost. Kaj so nam zapustile in zakaj njihove glasove danes potrebujemo morda še bolj kot nekoč? Celotno kolumno preberite na Onaplus.si.