
Naročite se
|Prijavite se
Evropa je ponovno v primežu vročinskega vala. Tudi v Sloveniji smo v zadnjih dneh dobili nove temperaturne rekorde. Na Markovcu pri Kopru so izmerili 40,1 stopinje Celzija, na Jezerskem pa rekordnih 34,3 stopinje. Izstopala je tudi rekordno visoka najnižja dnevna temperatura v Vedrijanu, kjer se živo srebro ni spustilo pod 28,7 stopinje Celzija.
Da bi Mestna občina Ljubljana pripomogla k ublažitvi velikih toplotnih obremenitev, je včeraj v sodelovanju z zavodom Šport Ljubljana uvedla brezplačen vstop na vsa mestna kopališča, podobno odločitev pa so danes sprejeli tudi v Mestni občini Maribor, kjer danes in v četrtek brezplačno ponujajo vstop na kopališče Mariborski otok.
Vpliv podnebnih sprememb na temperature je vsako leto hujši, Evropa pa ga občuti močneje kot druge celine, saj se segreva štirikrat hitreje. Ker se zdi, da bo huda vročina postala nova normalnost, je pomembno, da poskušamo vplive visokih temperatur na telo zmanjšati tudi s pomočjo izbire pravega oblačila.
Tradicionalno velja priporočilo, da so za poletne razmere najprimernejša svetla oblačila, saj odbijajo večji delež sončnih žarkov kot temna. A takšna razlaga upošteva zgolj energijo, ki prihaja iz okolja, ne pa tudi toplote, ki jo proizvaja človeško telo. Poleg tega temne tkanine učinkoviteje absorbirajo infrardeče sevanje, ki ga oddaja telo, in ga lažje prenašajo v okolico.
Po poročanju BBC je raziskava o tradicionalnih oblačilih beduinskega ljudstva pokazala, da med nošnjo črnih in belih ohlapnih oblačil ni bilo opaziti pomembnih razlik v toplotni obremenitvi organizma. Razlog je ta, da ohlapna oblačila med kožo in tkanino ustvarijo plast zraka.
Segreti zrak se zaradi naravne konvekcije dviga, kar omogoča stalno izmenjavo zraka in učinkovitejše odvajanje toplote. Dodatna toplota, ki jo vpija črna tkanina, se tako večinoma odda v okolico, še preden sploh doseže površino kože.
Vpliv barve torej ne igra tolikšne vloge, kot se morda zdi na prvi pogled. Velik pomen pri optimalni kombinaciji igrajo tudi druge lastnosti oblačila, kot so izbira materiala in kroja.
Izsledki kažejo, da je pri ohlapnejših oblačilih, denimo, pomembnejši dejavnik zlasti kroj, medtem ko imajo pri oprijetih oblačilih svetlejši odtenki zaradi večje odbojnosti sončnih žarkov še vedno prednost. Koristne so tudi tkanine z rahlo reliefno strukturo, saj se ne oprimejo kože in omogočajo boljše kroženje zraka.
Izmed različnih materialov ni idealne izbire, ki bi univerzalno ugajala ekstremnim poletnim razmeram. Gotovo pa so določene tkanine primernejše za ohladitev kot druge. Med njimi najbolj izstopa predvsem lan.
Njegova vlakna so velika, zato zelo dobro prepušča zrak in omogoča njegovo kroženje okoli telesa. Hkrati je dovolj tog, da se tudi moker ne oprime kože. Njegova pomanjkljivost je, da se počasneje suši in hitro mečka.
Kot dobra izbira se kaže tudi bombaž, saj je mehak, zračen in prijeten za nošenje. Dobro vpija znoj, vendar se počasi suši. Če se močno potimo, lahko zato postane težak, moker in manj udoben. Poleg tega zelo debel bombaž, kot je džins, poleti ni najboljša izbira, saj zadržuje toploto.
Tovrstni kvalitetni materiali so v času prevladovanja hitre mode in cenovno ugodnejših tkanin postali prava redkost. Med najbolj razširjenimi v množični proizvodnji sta predvsem najlon in poliester. Njuna glavna prednost je predvsem hitro odvajanje vlage s kože in zelo hitro sušenje.

Po drugi strani pa sintetična vlakna slabše dihajo, zadržujejo neprijetne vonjave in lahko pri visokih temperaturah povečajo občutek vročine. Raziskave kažejo tudi, da se na poliestru hitreje razmnožujejo bakterije, ki povzročajo neprijeten telesni vonj.
Kompromis med naravnimi in sintetičnimi tkaninami predstavljajo novejši materiali, kot so bambusova vlakna, modal in liocel, ki so mehki, dobro vpijajo vlago in so praviloma tudi bolj zračni kot poliester, čeprav niso primerljivi z lanom.
Ne glede na izbrano tkanino je osnovno pravilo poletnega oblačenja predvsem izbira ohlapnejših kosov. Široka obleka, lahka lanena srajca ali hlače omogočajo pretok zraka in zmanjšujejo stik tkanine s kožo, zaradi česar znoj lažje izhlapeva. Tesna oblačila nasprotno toploto in vlago zadržujejo neposredno ob telesu, kar občutek vročine le še poveča.
Svetle barve res odbijajo več sončne svetlobe, zato so običajno nekoliko hladnejše, vendar imajo tudi temna oblačila svoje prednosti. Temno modra in zelena ali vzorčasta tkanina precej bolje prikrije znoj kot svetlejše izbire. Hkrati črna oblačila nudijo nekoliko boljšo zaščito pred UV-sevanjem kot bela.
Raziskovalci medtem razvijajo nove materiale, ki bodo izboljšali hlajenje telesa. Na Tehnološkem inštitutu Massachusetts (MIT) so razvili vlakna iz izjemno tankega najlona in poliestra, ki prepuščajo infrardeče sevanje, skozi katero telo oddaja toploto, hkrati pa odbijajo sončno svetlobo, poroča Guardian.

Na Univerzi Maryland so razvili tkanine, katerih vlakna se glede na temperaturo razpirajo in zapirajo. Ko se okolica segreje, se med vlakni poveča razmik, kar izboljša prezračevanje. Raziskujejo tudi materiale s faznimi spremembami, ki med taljenjem začasno absorbirajo presežno toploto in s tem pomagajo ohranjati prijetnejšo temperaturo telesa.
A dokler nove alternative ne bodo široko dostopne, bo največjo razliko pri izbiri oblačila za visoke temperature naredila kombinacija zračnega materiala in ohlapnega kroja.
V suhi vročini dobro delujejo materiali, ki odvajajo vlago, v sopari pa imajo prednost tkanine, ki omogočajo prehod vodne pare in dobro prezračevanje.
Če temu dodamo zaščito pred soncem, dovolj tekočine in občasno hlajenje v vodi, lahko tudi najtoplejše poletne dni preživimo precej udobneje.
Komentarji