Bolečine v hrbtu: kaj res pomaga in čemu se je bolje izogniti?

Bolečine v hrbtu so med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami današnjega časa. Nekoga zagrabi v križu, drugi se zbudi z bolečim vratom, tretji že leta živi z občutkom, da mora paziti na vsak gib.

Čeprav še nikoli ni bilo na voljo toliko informacij o težavah s hrbtenico, veliko ljudi še vedno ne pozna odgovora na najpomembnejše vprašanje: Zakaj me sploh boli?

O tem, kaj v resnici povzroča bolečine v hrbtu, kako priti do dolgoročne rešitve in zakaj dva človeka z enako diagnozo pogosto potrebujeta povsem drugačen pristop, smo se pogovarjali z dr. Dejanom Kerncem, ustanoviteljem ambulante Re.aktiv.

Dr. Kernc, veliko ljudi ima bolečine v križu, čeprav preiskave ne pokažejo jasnega vzroka. Zakaj je tako?

Ljudje pogosto mislijo, da bo odgovor pokazala magnetna resonanca. Žal ni vedno tako. Preiskava pokaže, kako je videti hrbtenica, ne pokaže pa nujno, zakaj človeka boli. V takšnih primerih gre največkrat za tako imenovano nespecifično bolečino v križu.

Sam tega izraza ne uporabljam rad, ker pod isto oznako združuje ljudi s povsem različnimi težavami. Nekoga boli pri sedenju, drugega pri hoji, tretjega pri športu. Vsi dobijo enako oznako, čeprav je razlog za njihove težave lahko popolnoma drugačen.

Zato se v Re.aktivu ne ustavimo pri izvidu MR. Zanima nas, kdaj se bolečina pojavi, kaj jo sproži, kaj jo umiri in predvsem, zakaj je sploh nastala. Šele ko vse to povežemo, lahko skupaj s pacientom poiščemo rešitev, ki je prilagojena njemu, ne le njegovi diagnozi.

Torej dva človeka z enako diagnozo ne potrebujeta enakega pristopa?

Točno tako.

Rad rečem: Ne zdravimo MRI-izvida. Ne zdravimo diagnoze. Zdravimo človeka.

Dva človeka imata lahko popolnoma enak izvid, pa živita čisto drugačno življenje. Eden želi spet na maraton, drugi brez bolečin dvigniti vnuka ali na daljši sprehod.

Zato izvid nikoli ni dovolj. Pomembno je razumeti človeka: kako živi, kaj ga boli, kaj želi spet početi in kaj mu danes preprečuje normalno življenje.

Ljudje vas verjetno pogosto vprašajo: »Zakaj me boli?« Kako jim odgovorite?

Veliko ljudi pride z željo, da bi bolečina čim prej popustila. In to je povsem razumljivo.

Jaz pa jim vedno rečem, da je najprej treba razumeti, zakaj je do bolečine sploh prišlo. Dokler tega ne vemo, pravzaprav ugibamo. Poskusimo eno terapijo, drugo vajo ali tretji nasvet in upamo, da bo nekaj pomagalo.

Zame je zato najpomembnejše vprašanje na posvetu: Zakaj je bolečina sploh nastala? Šele ko razumemo, kaj je pripeljalo do težav, skupaj izberemo naslednji korak, ki pa ni usmerjen le v zmanjšanje bolečine, ampak tudi v to, da se ta ne bi vedno znova vračala.

Marsikdo po MR sliši, da operacija ni potrebna, čeprav ima močne bolečine. Kaj mu svetujete?

Najprej mu povem, da je to dobra novica. Večine težav s hrbtom namreč ni treba reševati z operacijo.

Potem pa razložim, da je izvid MR le del zgodbe. To vidim vsak dan v ambulanti. Nekdo ima na slikah izrazite spremembe, pa ga skoraj nič ne boli. Nekdo drug ima le manjše spremembe, pa zaradi bolečin komaj sedi, hodi ali spi.

Zato nikoli ne gledam samo izvida. Vedno ga povežem s človekom. Zanima me, kako živi, pri katerih gibih se bolečina pojavlja, kaj jo poslabša, kaj jo olajša in česa zaradi nje ne zmore več.

Šele ko MR-izvid povežem z njegovo zgodbo, dobim celotno sliko. Takrat lahko izberemo pristop, ki je prilagojen njemu, ne le njegovi diagnozi.

Zakaj se pri nekaterih bolečine ponavljajo?

Največkrat zato, ker odpravijo bolečino, ne pa tudi razloga, zaradi katerega je nastala.

Ko se stanje izboljša, se vrnejo k enakim obremenitvam in enakim navadam, ki so do težav pripeljale. Ker se vzrok ni spremenil, se čez nekaj mesecev pogosto vrne tudi bolečina. In vse se začne znova.

Zato naš cilj ni le, da bolečino umirimo. To je pomemben prvi korak, ni pa končni cilj.

Najprej želimo razumeti, zakaj je do težav sploh prišlo. Šele nato lahko izberemo pristop, ki ima največ možnosti za dolgoročno izboljšanje.

V akutni fazi jo seveda najprej zmanjšamo in zato imamo učinkovit protibolečinski tretma z Vibro 3.0, potem pa začnemo odpravljati razlog, zaradi katerega je nastala.

Po potrebi vključimo fizioterapijo ali terapevtske masaže za sproščanje preobremenjenih struktur, nato pa postopno preidemo na vadbo. Ta ni klasična vadba za hrbtenico, ampak učenje gibanja, ki ga pacienti prenesejo v svoje vsakodnevno življenje.

Naš cilj ni le, da človek odide iz ambulante z manj bolečinami. Naš cilj je, da razume svoje težave, spet zaupa svojemu telesu in se vrne k življenju, ki ga ima rad.

Pogosto poudarjate prenos v vsakdan. Kaj mislite s tem?

Veliko ljudi misli, da je cilj rehabilitacije pravilno izvesti vajo. Mi razmišljamo nekoliko drugače.

Vaja je le orodje. Pravi cilj je, da človek začne svoje telo uporabljati drugače tudi takrat, ko ni v ambulanti. Ko sedi za računalnikom. Ko vstane s stola. Ko dvigne otroka. Ko gre v hribe. Ko teče. Ko pospravlja stanovanje.

Če pravilno izvaja le tistih deset ali dvajset minut vadbe, ne naredimo veliko. Če pa človek začne drugače sedeti, hoditi, dvigovati bremena in se gibati čez ves dan, potem vemo, da smo na pravi poti. Prav s tem se bistveno zmanjša tudi možnost, da bi se težave ponavljale.

Diagnoza hernije diska marsikoga prestraši. Ali pomeni konec aktivnega življenja?

Nikakor ne.

To je ena največjih skrbi, s katero ljudje pridejo na posvet. Ko slišijo besede, kot so hernija, protruzija ali stenoza, si pogosto predstavljajo, da bodo morali za vedno opustiti šport ali živeti z omejitvami.

Moje izkušnje kažejo drugačno sliko. Veliko naših pacientov se vrne v hribe, na kolo, na smuči ali k drugim aktivnostim, ki jih imajo radi. Ne zato, ker bi diagnoza izginila, ampak ker razumejo, kaj njihovo telo zmore in kako ga varno obremenjevati.

Prav zato ljudi najprej pomirim. Diagnoze se ni treba ustrašiti. Ta resda pove, kaj se dogaja s hrbtenico, ne pa tudi, kaj bodo še zmogli. Veliko pomembneje je, da razumejo svoje telo in vedo, kako se varno vrniti h gibanju.

Kaj je po vašem mnenju največja zmota pri odpravljanju bolečin v hrbtu?

Da obstaja ena rešitev za vse. Ena vaja, ena terapija ali ena preiskava, ki bi pomagala vsakomur. Pri hrbtenici žal ni tako. Vsak človek ima drugačne obremenitve, navade, gibanje in cilje. Zato je tudi pot do okrevanja vedno nekoliko drugačna.

Največja napaka ni, da človek izbere napačno vajo. Največja napaka je, da začne iskati rešitev, še preden razume, zakaj je do težav sploh prišlo.

Naš cilj ni, da bi bili ljudje odvisni od terapij v ambulanti. Želimo jih naučiti bolje razumeti svojo hrbtenico, jim vrniti zaupanje v gibanje in jim pomagati, da se vrnejo k aktivnostim, ki jih imajo radi. Ker na koncu cilj ni popoln MR-izvid. Cilj je človek, ki lahko brez strahu spet živi življenje, ki si ga želi.

V zadnjih desetih letih smo pri Re.aktivu pomagali že več kot 3500 ljudem s težavami s hrbtenico. Verjamem, da lahko pravo rešitev najdemo tudi za vas.

---

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.