Kaj zmore mali računalnik, ki ga lahko nosimo v ušesu?

Sluh deluje 24 ur na dan, razlikuje več kot 400.000 tonov in je približno desetkrat kompleksnejši od človeškega očesa. Med spanjem, vožnjo, pogovorom in tudi takrat, ko smo sami. Zaradi te kompleksnosti izguba sluha vpliva na precej več stvari kot le na to, kako glasno slišimo zvoke. Začetni znaki so običajno zelo subtilni in jih ljudje dolgo ne opazijo. Mogoče začnemo opažati, da nekdo v družbi govori nekoliko tišje kot prej ali nam pogovor v restavraciji postane napornejši in zvok televizije nastavljamo vedno glasneje. Ker spremembe nastajajo postopoma, jih lahko pripišemo utrujenosti, stresu ali letom.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se s težavami s sluhom srečuje vse več ljudi, zato postaja zgodnje odkrivanje izgube sluha pomemben del skrbi za zdravje. Kljub temu številni s pregledom še vedno odlašajo.

Kam se izgubijo informacije, ki jih preslišimo med pogovorom?

Pri slabšanju vida večinoma hitro opazimo težavo. Pri sluhu je drugače, saj se možgani spremembam nekaj časa uspešno prilagajajo, zato človek pogosto ne zazna, koliko informacij med pogovorom dejansko izgublja.

Pri slabšanju sluha se bojimo tudi stigme. Nekateri še vedno povezujejo slušne aparate izključno s starostjo, čeprav težave s sluhom niso omejene na eno generacijo. Na sluh namreč vplivajo hrup, genetika, bolezni, poškodbe in številni drugi dejavniki, posledice pa niso vedno očitne. Ljudje se najprej začnejo umikati iz družabnega življenja in pogovorov, ker morajo sogovornike ves čas prositi za ponavljanje. Druženja postanejo manj sproščena, telefonski pogovori zahtevnejši, sestanki pa napornejši.

Podobno izkušnjo je v javnosti opisal tudi zdravnik in pisatelj David Zupančič, ko je predstavil primer svoje babice. Družina je sprva menila, da se umika zaradi kognitivnih sprememb, pozneje pa se je izkazalo, da je bil glavni razlog slabši sluh.

Od ojačevalnika zvoka do digitalnega pomočnika

Pred desetletjem so bili slušni aparati precej drugačni, kot jih poznamo danes. Tehnološki razvoj je v tem času močno spremenil njihovo delovanje, velikost in možnosti prilagajanja. Sodobni modeli analizirajo zvok v realnem času, razlikujejo med govorom in hrupom ter uporabniku pomagajo v zelo različnih okoliščinah. To je še posebej pomembno tam, kjer se prepleta več zvočnih virov hkrati, na primer v restavracijah, na družinskih srečanjih ali v prometnem mestnem okolju.

Pomemben tehnološki premik so tudi polnilni modeli, ki poenostavljajo vsakodnevno uporabo. Uporabnikom ni več treba redno menjavati baterij, kar pomeni manj skrbi in več udobja.

Slušni aparat, ki ve, kaj se dogaja okoli nas

Izraz umetna inteligenca se danes pojavlja skoraj povsod, zato ni presenetljivo, da se tudi pri slušnih aparatih. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko je v teh napovedih resničnega tehnološkega napredka in koliko marketinških obljub. Pri slušnih aparatih umetna inteligenca prinaša napredne algoritme, ki analizirajo zvočno okolje in pomagajo napravi izbrati najprimernejši način obdelave zvoka.

Če uporabnik sedi v mirni dnevni sobi, so zahteve drugačne kot med kosilom v polni restavraciji. Sistem zaznava spremembe v okolju in temu prilagaja nastavitve. Tako lahko aparat več pozornosti nameni pogovoru, del motečega hrupa pa se zmanjša.

Pri najnaprednejših modelih, med katere sodijo tudi nekateri slušni aparati Phonak Infinio Ultra, je razvoj usmerjen predvsem v izboljšanje razumljivosti govora v zahtevnih situacijah. To je področje, ki ga uporabniki najpogosteje izpostavljajo kot največji izziv.

Vseeno je pomembno poudariti, da umetna inteligenca ne »bere misli« in ne odpravlja izgube sluha. Pomaga pa pri hitrejši in natančnejši obdelavi zvoka, zaradi česar je poslušanje manj naporno. Tako lahko še vedno ostanemo aktivni v službi in doma.

Telefon, televizija in slušni aparat v istem sistemu

Druga velika sprememba je povezljivost. Številni sodobni slušni aparati se povežejo s pametnim telefonom prek tehnologije Bluetooth. Uporabnik lahko prek aplikacije prilagaja glasnost, spremlja stanje baterije, izbira programe poslušanja ali sprejema telefonske klice neposredno v slušni aparat.

Enako velja za poslušanje glasbe, podkastov ali televizijskega zvoka. Kar je bilo še pred nekaj leti rezervirano za posebne dodatke, je danes del običajne uporabniške izkušnje. Takšna povezljivost je še posebej dobrodošla pri aktivnih uporabnikih, ki veliko komunicirajo po telefonu ali uporabljajo več digitalnih naprav hkrati.

Težave se postopoma stopnjujejo

Oslabljen sluh se v večini primerov ne izboljša sam od sebe, težave pa se lahko sčasoma postopno stopnjujejo. Če težavo odkrijemo dovolj zgodaj, je prilagajanje na morebitne rešitve običajno lažje.

Strokovnjaki pogosto opozarjajo, da ljudje po prejemu slušnega aparata najpogosteje obžalujejo prav to, da so se za pregled odločili prepozno, kajti mnogi šele takrat ugotovijo, koliko zvokov so v vsakdanjem življenju že nehali zaznavati.

Pri tem ne gre samo za poslušanje televizije ali telefona. Pomembni so pogovori z družino, sodelavci in prijatelji. Sluh pomembno vpliva na socialne stike, vključevanje v družbo in kakovost vsakdanjega življenja.

Strokovna pomoč blizu doma

Neuroth je avstrijsko podjetje s sedežem v Gradcu in je specializirano za rešitve za sluh ter upravlja mrežo slušnih centrov v več državah. V Sloveniji deluje 17 slušnih centrov in tri izpostave. Zadnja nova lokacija je svetovalno mesto na Ravnah na Koroškem, kar uporabnikom na tem območju omogoča lažji dostop do strokovnega svetovanja in testiranja sluha.

V slušnih centrih Neuroth uporabnikom pomagajo pri pregledu sluha, izbiri ustreznih rešitev in prilagoditvi slušnih aparatov različnim življenjskim navadam in potrebam.

Če opažate, da težje sledite pogovorom, pogosteje povečujete glasnost televizije ali vas svojci opozarjajo na spremembe sluha, je pregled sluha lahko prvi korak do jasnejšega poslušanja in lažje komunikacije.

---

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.