Kako se Danci zares in močno »hyggajo«
Z jezikoslovnim skalpelom nad besedico, ki ima velike zasluge, da je danski narod med najsrečnejšimi na svetu.
Odpri galerijo
Za Dance je »hyggelig« dogodek, ko dobijo obisk, ko zadiši iz pečice, kjer se greje kolač, in se temu pridruži vonj 100-odstotne arabice, morda pa še prasketanje ognja v kaminu. Foto Shutterstock
Hygge je občutek topline, udobje, zadovoljstvo. In hygge ni prepir, ostra debata, zlobna pripomba, slaba novica, skratka vse, kar lahko v trenutku uniči složnost in prijetno razpoloženje. Hygge je torej predvsem manifestacija notranjega občutja.
Hygge tudi ni televizija, vsaj ponavadi ne, prav nasprotno – televizija je znan ubijalec hyggeja, še posebej ob petkovih in sobotnih večerih (ob nedeljah je že malo boljše) ... Hygge ni zagrenjenost, prav tako ni mogoče govoriti o hyggeju v osamljenosti.
Etimološko beseda izvira iz staronordijske norveščine in danščine, v obeh je bila »hyggja« podomačena varianta gotske besede »hugjan« in starogermanske besede »hugjana«. Zanimivo je, da je ta pojem v izvirni obliki obstajal le kot glagol, ki je pomenil misliti, razmisliti, pomisliti, tolažiti, po letih kontekstne evolucije pa tudi zavzeti se (za nekoga) in veseliti se (z nekom ali nečesa).
V tem procesu je nastal smiseln razcep in s tem bistvene razlike v pojmovanju in uporabi besede v danskem in norveškem jeziku. Tako se v norveščini hygge v glavnem uporablja kot pridevnik za opis osebne lastnosti, na primer »hyggelig person«, prijeten človek. Tudi v danščini je najbolj razširjena pridevniška oblika, vendar ima v nasprotju z norveščino nešteto kontekstnih variant.
Navedimo nekaj glavnih značilnosti danskega jezika, da bo pojem hygge lažje razumeti. Danščina je skandinavski jezik, sorodna in precej podobna švedščini, še bolj norveščini, precej manj pa islandščini in ferščini, ne glede na davne skupne korenine iz obdobja Vikingov in anglosaški vpliv na britanskem otočju vse do sredine 11. stoletja. Na to jezikovno sorodnost so nedvomno vplivale tudi politično-državne povezave, med temi najprej Kalmarska zveza ter kasneje Dansko-norveška skupnost do leta 1814, ko je Norveška prišla in ostala pod švedsko krono ... do osamosvojitve leta 1905. Islandija se je kot republika od danske krone odcepila šele leta 1944, še vedno pa sedanja danska državna skupnost obsega Ferske otoke in Grenlandijo (za katero bolj ali manj resnih kupcev sicer ne manjka).
Danski jezik ima, vsaj za Slovence, precej enostavno slovnico. Dvojine kajpada ne pozna, ima le dva sklona, nominativ in genitiv, ter samo dva slovnična spola, skupni (utrum) in neko vrsto srednjega spola (neutrum). Spol se opredeli s predpono en za skupni spol in et za srednji spol. Samostalnik hygge je skupnega spola (utrum).
Antonimi ali protipomenke se v danščini tvorijo podobno kot v slovenščini, in sicer s predpono u, ki se prilepi pred samostalnik, kot na primer predpona ne v besedi neprijetno. Tako iz besede hygge nastane uhygge, kar, kot ste morda že uganili, pomeni groza ali strahota. Antonimna oblika je prav tako razširjena kot pridevnik: »uhyggelig film« na primer pomeni grozljivka, »uhyggelig ulykke« pa je huda nesreča, recimo v prometu, potres, poplava in podobno.
Za Dance je »hyggelig« dogodek, ko dobijo obisk, naj je obiskovalec povabljen ali se prikaže nepričakovano (izjemi sta seveda tašča in davčni inšpektor), pa tudi če nimajo s čim postreči, vsaj kava je vedno pri hiši, obisk pa redko pride praznih rok. Ko zadiši iz pečice, kjer se greje kolač (mogoče darilo nenapovedanega obiskovalca), in se temu pridruži vonj 100-odstotne arabice, morda še prasketanje ognja v kaminu, postane vzdušje zelo »hyggelig«. Če pa obisk ostane brezobzirno pozno, postane situacija rahlo moreča in je daleč od »hyggelig«, ampak (še ne) »uhyggelig« ...
Kaj je »hyggelig« oziroma »uhyggelig«, je seveda odvisno od individualnega doživljanja, vendar je cela vrsta situacij in dogodkov, ki jih Danci ponavadi opišejo s pridevnikom »hyggelig«. Med temi so klasika skupne dejavnosti in opravki (starši z otroki, stari starši z vnuki ali vsi skupaj), denimo obiskovanje muzejev in graščin, kjer že vonj po starinah ustvarja hygge, ne glede na nekatere »uhyggelige« prikazane dogodke in temačne poglede, ki vejejo iz oljnih slik in prašnih gobelinov.
Prav tako je »hyggelig« iti skupaj v gozd ne glede na letni čas in vreme (kljub veliki količini dežja Danci ne govorijo o slabem vremenu, temveč o za vreme neprimernih oblačilih), najti kakšen »hyggelig« kotiček in skupaj pojesti s seboj prinešeno malico, ki jo otroci zalijejo s sadnim sokom, odrasli pa kajpada z nepogrešljivo kavo iz termovke.
Peka palačink je sama po sebi nadvse »hyggelig« opravilo. Moje takrat še majhne vnukinje so pridno pomagale pri pripravi sladkega testa, ki mu Danci radi dodajo malo (že hladne) kave in, ne prav politično korektno, za požirek ali dva piva. Adventni mesec je čas za hygge par excellence, v vseh mogočih smislih, odtenkih in tudi nesmislih. Obiskati božično tržnico, poiskati in sam podreti seveda najlepši drevešček, ga doma okrasiti v pričakovanju brezštevilnih daril, ki bodo kmalu pod njim, je skoraj nevzdržno »hyggelig«.
Danci so ostali precej zvesti svoji vikinški genski zapuščini in tradiciji. Spomnimo, da so Vikingi v zgodnjem obdobju krščanstva (na Danskem od leta 965) zelo navdušeno, burno in bučno pili (beri praznovali) »jul«, to je decembrsko praznovanje; ponavadi so bili mečevalski dvoboji del splošne zabave, še posebno če je kakšna odsekana glava zletela naravnost v sod piva. Tudi današnje službene zabave v decembru so velikokrat pretirano »hyggelige«, imajo (včasih več kot) pridih razbrzdanosti, pri čemer tudi nežni spol sodeluje brez večjih zadržkov. Posledični glavobol (mačka, tudi moralnega, se prosi, naj bolj tiho stopica po volneni preprogi) je lahko res »uhyggelig« in tisto, kar je bilo mišljeno kot »hyggelig knald« (neobvezen f.. za zabavo), je pogosto vzrok za odhod iz podjetja ali, še huje, za družinsko krizo ter rekordno število vlog za ločitev v januarju – nič kaj »hyggelig«, ali pač, odvisno od temperamenta in značaja udeležencev.
Verjetno so najbolj bizarni, celo absurdni primeri uporabe teh dveh pridevnikov povezani s filmi: medtem ko je film o »pokolu z motorno žago« absolutno »uhyggelig«, bodo Danci, recimo na deževno nedeljsko popoldne, tudi z že večjo mladino, radi zapravljali čas z gledanjem plehkih (predvsem angleških) kriminalk, v katerih se redno pojavlja »et lille hyggelig mord eller to«, kar bi lahko prevedli kot »ljubek umorček ali dva«.
Kot smo že nakazali, je etimološki izvor pojma hygge v glagolu, ki se, zanimivo, v danskem jeziku najmanj uporablja. Najbolj razširjena uporaba glagola je v pomenu imeti se dobro, uživati (»at hygge om nogen eller om noget«).
Tako slišite Dance, ko se bližajo dopust ali večji prazniki, da se bodo zares in močno »hyggali« (če glagol poslovenimo), kar pomeni, da bodo aktivno skrbeli za čim boljše vzdušje in lastno počutje. Prav tako »hyggajo« svoje domove in vikende, plovila (teh je ogromno) in kajpada jeklene konjičke. Še posebej rahločutno pa je dobro »hyggati« tiste, ki jih je razvratni »julehygge« prizadel; en sam šopek cvetic ali dobra kubanska cigara ponavadi ne zadostujeta, je pa to zelo »hyggelig« in vsekakor prvi korak na poti do sprave.
Hygge tudi ni televizija, vsaj ponavadi ne, prav nasprotno – televizija je znan ubijalec hyggeja, še posebej ob petkovih in sobotnih večerih (ob nedeljah je že malo boljše) ... Hygge ni zagrenjenost, prav tako ni mogoče govoriti o hyggeju v osamljenosti.
Foto Osebni Arhiv
Avtor članka Peter Menhard od leta 1967 živi na Danskem. Kot svetovalec za informatiko dela za Mednarodni denarni sklad, EU in Svetovno banko, predvsem v državah v razvoju. Prav tako prevaja iz danščine v slovenščino in obratno.
Etimološko beseda izvira iz staronordijske norveščine in danščine, v obeh je bila »hyggja« podomačena varianta gotske besede »hugjan« in starogermanske besede »hugjana«. Zanimivo je, da je ta pojem v izvirni obliki obstajal le kot glagol, ki je pomenil misliti, razmisliti, pomisliti, tolažiti, po letih kontekstne evolucije pa tudi zavzeti se (za nekoga) in veseliti se (z nekom ali nečesa).
V jezikovnem kontekstu
V tem procesu je nastal smiseln razcep in s tem bistvene razlike v pojmovanju in uporabi besede v danskem in norveškem jeziku. Tako se v norveščini hygge v glavnem uporablja kot pridevnik za opis osebne lastnosti, na primer »hyggelig person«, prijeten človek. Tudi v danščini je najbolj razširjena pridevniška oblika, vendar ima v nasprotju z norveščino nešteto kontekstnih variant.
Navedimo nekaj glavnih značilnosti danskega jezika, da bo pojem hygge lažje razumeti. Danščina je skandinavski jezik, sorodna in precej podobna švedščini, še bolj norveščini, precej manj pa islandščini in ferščini, ne glede na davne skupne korenine iz obdobja Vikingov in anglosaški vpliv na britanskem otočju vse do sredine 11. stoletja. Na to jezikovno sorodnost so nedvomno vplivale tudi politično-državne povezave, med temi najprej Kalmarska zveza ter kasneje Dansko-norveška skupnost do leta 1814, ko je Norveška prišla in ostala pod švedsko krono ... do osamosvojitve leta 1905. Islandija se je kot republika od danske krone odcepila šele leta 1944, še vedno pa sedanja danska državna skupnost obsega Ferske otoke in Grenlandijo (za katero bolj ali manj resnih kupcev sicer ne manjka).
Ko se bliža dopust ali večji praznik, Danci radi povedo, da se bodo zares in močno »hyggali«, kar pomeni, da bodo aktivno skrbeli za čim boljše vzdušje in lastno počutje. Foto Shutterstock
Danski jezik ima, vsaj za Slovence, precej enostavno slovnico. Dvojine kajpada ne pozna, ima le dva sklona, nominativ in genitiv, ter samo dva slovnična spola, skupni (utrum) in neko vrsto srednjega spola (neutrum). Spol se opredeli s predpono en za skupni spol in et za srednji spol. Samostalnik hygge je skupnega spola (utrum).
Antonimi ali protipomenke se v danščini tvorijo podobno kot v slovenščini, in sicer s predpono u, ki se prilepi pred samostalnik, kot na primer predpona ne v besedi neprijetno. Tako iz besede hygge nastane uhygge, kar, kot ste morda že uganili, pomeni groza ali strahota. Antonimna oblika je prav tako razširjena kot pridevnik: »uhyggelig film« na primer pomeni grozljivka, »uhyggelig ulykke« pa je huda nesreča, recimo v prometu, potres, poplava in podobno.
Kaj je »hyggelig« oziroma »uhyggelig«
Za Dance je »hyggelig« dogodek, ko dobijo obisk, naj je obiskovalec povabljen ali se prikaže nepričakovano (izjemi sta seveda tašča in davčni inšpektor), pa tudi če nimajo s čim postreči, vsaj kava je vedno pri hiši, obisk pa redko pride praznih rok. Ko zadiši iz pečice, kjer se greje kolač (mogoče darilo nenapovedanega obiskovalca), in se temu pridruži vonj 100-odstotne arabice, morda še prasketanje ognja v kaminu, postane vzdušje zelo »hyggelig«. Če pa obisk ostane brezobzirno pozno, postane situacija rahlo moreča in je daleč od »hyggelig«, ampak (še ne) »uhyggelig« ...
Kaj je »hyggelig« oziroma »uhyggelig«, je seveda odvisno od individualnega doživljanja, vendar je cela vrsta situacij in dogodkov, ki jih Danci ponavadi opišejo s pridevnikom »hyggelig«. Med temi so klasika skupne dejavnosti in opravki (starši z otroki, stari starši z vnuki ali vsi skupaj), denimo obiskovanje muzejev in graščin, kjer že vonj po starinah ustvarja hygge, ne glede na nekatere »uhyggelige« prikazane dogodke in temačne poglede, ki vejejo iz oljnih slik in prašnih gobelinov.
Prav tako je »hyggelig« iti skupaj v gozd ne glede na letni čas in vreme (kljub veliki količini dežja Danci ne govorijo o slabem vremenu, temveč o za vreme neprimernih oblačilih), najti kakšen »hyggelig« kotiček in skupaj pojesti s seboj prinešeno malico, ki jo otroci zalijejo s sadnim sokom, odrasli pa kajpada z nepogrešljivo kavo iz termovke.
Peka palačink je sama po sebi nadvse »hyggelig« opravilo. Moje takrat še majhne vnukinje so pridno pomagale pri pripravi sladkega testa, ki mu Danci radi dodajo malo (že hladne) kave in, ne prav politično korektno, za požirek ali dva piva. Adventni mesec je čas za hygge par excellence, v vseh mogočih smislih, odtenkih in tudi nesmislih. Obiskati božično tržnico, poiskati in sam podreti seveda najlepši drevešček, ga doma okrasiti v pričakovanju brezštevilnih daril, ki bodo kmalu pod njim, je skoraj nevzdržno »hyggelig«.
Vikinška genska zapuščina
Danci so ostali precej zvesti svoji vikinški genski zapuščini in tradiciji. Spomnimo, da so Vikingi v zgodnjem obdobju krščanstva (na Danskem od leta 965) zelo navdušeno, burno in bučno pili (beri praznovali) »jul«, to je decembrsko praznovanje; ponavadi so bili mečevalski dvoboji del splošne zabave, še posebno če je kakšna odsekana glava zletela naravnost v sod piva. Tudi današnje službene zabave v decembru so velikokrat pretirano »hyggelige«, imajo (včasih več kot) pridih razbrzdanosti, pri čemer tudi nežni spol sodeluje brez večjih zadržkov. Posledični glavobol (mačka, tudi moralnega, se prosi, naj bolj tiho stopica po volneni preprogi) je lahko res »uhyggelig« in tisto, kar je bilo mišljeno kot »hyggelig knald« (neobvezen f.. za zabavo), je pogosto vzrok za odhod iz podjetja ali, še huje, za družinsko krizo ter rekordno število vlog za ločitev v januarju – nič kaj »hyggelig«, ali pač, odvisno od temperamenta in značaja udeležencev.Angleži so hygge uradno posvojili leta 2017, odkar to besedo najdemo v slovitem oxfordskem slovarju. V nemščini ima podoben pomen beseda Gemütlichkeit, v nizozemščini Gezelligheit. Še vedno pa so do tega pojma skeptični v Ameriki, kjer mediji ugotavljajo, da danski hygge izvira zlasti iz materialnih dobrin.
Verjetno so najbolj bizarni, celo absurdni primeri uporabe teh dveh pridevnikov povezani s filmi: medtem ko je film o »pokolu z motorno žago« absolutno »uhyggelig«, bodo Danci, recimo na deževno nedeljsko popoldne, tudi z že večjo mladino, radi zapravljali čas z gledanjem plehkih (predvsem angleških) kriminalk, v katerih se redno pojavlja »et lille hyggelig mord eller to«, kar bi lahko prevedli kot »ljubek umorček ali dva«.
Kot smo že nakazali, je etimološki izvor pojma hygge v glagolu, ki se, zanimivo, v danskem jeziku najmanj uporablja. Najbolj razširjena uporaba glagola je v pomenu imeti se dobro, uživati (»at hygge om nogen eller om noget«).
Tako slišite Dance, ko se bližajo dopust ali večji prazniki, da se bodo zares in močno »hyggali« (če glagol poslovenimo), kar pomeni, da bodo aktivno skrbeli za čim boljše vzdušje in lastno počutje. Prav tako »hyggajo« svoje domove in vikende, plovila (teh je ogromno) in kajpada jeklene konjičke. Še posebej rahločutno pa je dobro »hyggati« tiste, ki jih je razvratni »julehygge« prizadel; en sam šopek cvetic ali dobra kubanska cigara ponavadi ne zadostujeta, je pa to zelo »hyggelig« in vsekakor prvi korak na poti do sprave.
