

Mag. Martin Mikek, dr. med., specialist ortopedije
Padec na ramo, nenadna preobremenitev roke ali včasih že neroden zamah lahko povzročijo poškodbo kit v ramenskem sklepu. Težave se najpogosteje pokažejo kot bolečina, ki se širi iz rame v nadlaket in je pogosta tudi v mirovanju ali ponoči. Spremljata jo lahko zmanjšana moč pri dvigovanju roke in omejena gibljivost rame. Takšne težave se pogosteje pojavijo po 40. letu starosti, njihova pojavnost pa s staranjem hitro narašča.
Poškodbe kit v ramenskem sklepu se v veliki večini nanašajo na rotatorno manšeto. Gre za skupino štirih mišic in njihovih kit, ki se pripenjajo na zgornji del nadlahtnice in se med seboj prepletajo v enotno funkcionalno celoto. Te kite objamejo sklepno površino nadlahtnice kot nekakšna manšeta, od koder izvira tudi ime te strukture. Njihova naloga ni zgolj ustvarjanje moči, temveč predvsem natančno in usklajeno vodenje nadlahtnice po razmeroma majhni in plitvi sklepni površini lopatice. Prav ta biomehanska zahtevnost ramenskemu sklepu omogoča izjemno gibljivost, hkrati pa dela ramo bolj dovzetno za poškodbe.

S staranjem se natezna odpornost kit postopno slabša. Njihova prekrvitev se zmanjšuje, postajajo manj prožne in se počasneje obnavljajo. Zato lahko pri starejših do raztrganja pride tudi ob čisto vsakdanjih obremenitvah, brez jasne poškodbe ali padca. Raztrganje se lahko razvija počasi in sprva povzroča le občasne bolečine, ki jih mnogi pripisujejo »obrabi« ali preobremenitvi.
Raztrganine rotatorne manšete niso vse enake. Ločujemo delne in popolne raztrganine, pri popolnih pa se te med seboj razlikujejo še po velikosti, številu prizadetih kit, kroničnosti in odmiku kite od njenega narastišča na kosti. Vsi ti dejavniki pomembno vplivajo na razvoj težav in izbiro najprimernejšega načina zdravljenja.

Ena pogostejših zmot je prepričanje, da vsako raztrganje rotatorne manšete zahteva operacijo. V nekaterih primerih lahko te okvare uspešno zdravimo tudi brez operativnega posega. Tak primer so manjša, delna raztrganja in nekateri primeri popolnih raztrganin pri manj aktivnih posameznikih.
Pri konservativnem zdravljenju s terapevtskimi vajami izboljšujemo vzorce gibanja rame in krepimo mišice ramenskega obroča. Poseben poudarek je namenjen mišicam, ki skrbijo za pravilno gibanje lopatice, saj je to ključno za dobro funkcijo rame. O najboljšem načinu zdravljenja vedno presojamo individualno, glede na starost, telesno dejavnost, izraženost težav, značilnosti raztrganine in najpomembneje glede na pričakovanja ter želje posameznika.
Operacija z zašitjem kit rotatorne manšete pride v poštev pri popolnih raztrganinah, v primerih pomembno prizadete funkcije ramena, vztrajanja bolečin ali kadar konservativno zdravljenje ne prinese pričakovanega izboljšanja. Cilj operacije je, da se raztrgana kita spet priraste na kost. S tem povrnemo strukturno intaktnost mehkih tkiv ramenskega sklepa. Velja še poudariti, da je končni uspeh zdravljenja vedno odvisen od ustrezno vodenega procesa rehabilitacije.

V zadnjih desetletjih se je operativno zdravljenje raztrganin rotatorne manšete močno razvilo. Artroskopska operacija danes velja za standard. Omogoča natančno popravo kit skozi majhne reze z minimalnim vplivom na okoliška tkiva. Za uspešno zaraščanje kit ni odločilno le to, kako jih prišijemo, temveč tudi biološki dejavniki, ki vplivajo na celjenje. Ohranjenost kosti, njena dobra prekrvitev in minimalna disekcija mehkih tkiv imajo pri tem ključno vlogo. Na teh spoznanjih temeljijo tudi sodobni, biološko usmerjeni pristopi operativnega zdravljenja raztrganja kit rotatorne manšete. Prav v prizadevanju za najboljše funkcionalne rezultate po rekonstrukciji kit rotatorne manšete smo v Artrosu že pred leti uvedli nov minimalno invazivni način biološkega zašitja kit rotatorne manšete s kostnimi šivi. O tem lahko preberete več v blogu z naslovom Kaj delam danes drugače pri rekonstrukciji kit rotatorne manšete?
Kot ortoped se pri svojem delu vsakodnevno srečujem s pacienti, ki si želijo predvsem to, da bi lahko ramo spet uporabljali zanesljivo in brez bolečin. Zato je pomembno, da zdravljenje raztrganin rotatorne manšete ne temelji na enotnem pristopu, temveč na razumevanju posameznika, njegovega ramenskega sklepa in njegovih pričakovanj. V nekaterih primerih je najboljša odločitev fizioterapija, v drugih operacija, vedno pa mora biti zdravljenje smiselno, postopno in prilagojeno, z jasnim ciljem dolgoročne dobre funkcije rame.
Naročnik oglasne vsebine je Artros