Kdaj lahko z artroskopsko operacijo odpravimo bolečino v gležnju?

Andrej Lahajner, dr. med., spec. ortopedske kirurgije

Bolečina v gležnju je pogosta težava. Zaradi obremenitev so ji še posebej izpostavljeni športniki (tako profesionalci kot rekreativci), doleti pa lahko tudi ljudi, ki niso posebej telesno aktivni.

Gleženj je kompleksen sklep, ki vsak dan prenaša velike obremenitve – pri hoji, teku, skokih ali nenadnih spremembah smeri.

Ko počitek in fizioterapija ne zadostujeta

Večina zvinov in blažjih poškodb se umiri s počitkom, hlajenjem, vajami in fizioterapijo. Težava nastane, ko bolečina vztraja več mesecev, ko gleženj zateka ali se pojavi občutek nestabilnosti.

Takrat je smiselno opraviti dodatno diagnostiko in razmisliti o nadaljnjih možnostih zdravljenja. Artroskopska operacija gležnja je lahko učinkovita rešitev.

Pri artroskopiji gre za mini invazivni poseg, pri katerem kirurg skozi drobne kožne reze v sklep uvede kamero in instrumente. Tako lahko natančno pregleda notranjost sklepa in hkrati odpravi mehanski vzrok težav. 

Pri katerih poškodbah gležnja se pogosto odločimo za artroskopijo?

1. Utesnitveni sindrom (impingement)

Eden najpogostejših vzrokov kronične bolečine po zvinih gležnja je sprednji ali zadnji utesnitveni sindrom. Po poškodbi lahko v sklepu nastanejo brazgotine, zadebeljena sinovijska ovojnica ali kostni izrastki, ki omejujejo gibanje in povzročajo bolečino, zlasti pri upogibu stopala. Artroskopsko lahko kirurg odstrani mehka tkiva ali kostne izrastke in s tem sprosti sklep.

2. Poškodbe sklepnega hrustanca (osteohondralne lezije)

Po zvinih ali ponavljajočih se mikrotravmah se lahko poškoduje hrustanec in podhrustančna kost, najpogosteje na talusu. Bolniki občutijo globoko bolečino v sklepu, občasno zatekanje in preskakovanje. Artroskopsko je možno okvaro očistiti, stabilizirati ali spodbuditi regeneracijo z mikrofrakturiranjem. Novejši in učinkovitejši način je zdravljenje poškodb hrustanca po metodi AutoCart. Pri manjših in srednje velikih lezijah so rezultati pogosto zelo dobri.

3. Prosta telesa v sklepu

Delci hrustanca ali kosti se lahko odlomijo in prosto gibljejo po sklepu. To povzroča preskakovanje, blokade in nenadne bolečine. Artroskopija omogoča njihovo enostavno odstranitev.

4. Kronično vnetje narastišča Ahilove tetive s pojavom kostnih izrastkov ali kalcinacij (Mb Haglund)

Ko gre za več mesecev trajajoče vnetje narastišča Ahilove tetive, ki ni odzivno na konservativno zdravljenje (fizioterapija, redne vaje, razbremenitev), se odločimo za artroskopski poseg. Na ta način z mini invazivno operacijo odstranimo kostne izrastke in kalcinacije, ki dražijo samo narastišče tetive.

Kdaj je artroskopija smiselna?

Artroskopsko zdravljenje pride v poštev, ko bolečina v gležnju kljub ustreznemu konservativnemu zdravljenju – počitku, fizioterapiji, uporabi ortoz in zdravil – vztraja več mesecev. Smiselno je tudi takrat, ko slikovne preiskave, kot sta rentgensko slikanje ali magnetna resonanca, pokažejo jasen mehanski vzrok težav in ko so simptomi nedvoumno povezani z določeno strukturo v sklepu. Pomemben pokazatelj za operativno zdravljenje je tudi to, da bolečina bolniku onemogoča ali bistveno omejuje opravljanje vsakodnevnih opravil oziroma športnih aktivnosti.

Odločitev za operacijo temelji na natančnem kliničnem pregledu, skrbno zbrani anamnezi in rezultatih slikovne diagnostike. Pri tem zdravnik upošteva tudi starost bolnika, njegovo stopnjo telesne dejavnosti in pričakovanja glede vrnitve k športu ali drugim obremenitvam.

Kako poteka okrevanje?

Okrevanje po artroskopiji gležnja je praviloma hitrejše kot po odprti operaciji. Večina bolnikov lahko stopi na nogo že kmalu po posegu, odvisno od vrste opravljene terapije. Pri enostavni odstranitvi mehkih tkiv ali prostih teles je rehabilitacija kratka, pogosto le nekaj tednov.

Pri zdravljenju hrustančnih lezij pa je pogosto potrebna večtedenska razbremenitev sklepa, celotno okrevanje pa lahko traja več mesecev. 

Fizioterapija ima ključno vlogo pri povrnitvi gibljivosti, moči in propriocepcije – občutka za položaj sklepa v prostoru. Cilj je stabilen, gibljiv in neboleč gleženj, ki omogoča vrnitev k vsakodnevnim obremenitvam ali športu.

Rezultati artroskopskega zdravljenja

Če so bili kriteriji pri odločitvi za operacijo ustrezno upoštevani, so rezultati artroskopije gležnja pri izbranih bolnikih praviloma zelo dobri. Večina poroča o pomembnem zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcije. Športniki se pogosto lahko vrnejo na prejšnjo raven aktivnosti.

Pri vsakem kirurškem posegu seveda obstajajo tveganja za zaplete, kot so okužba, poškodba živcev, togost ali vztrajanje bolečine, vendar so pri artroskopskih posegih takšni scenariji na srečo sorazmerno redki.

Kdaj artroskopija ni dovolj?

Pri napredovali artrozi, hudih deformacijah ali popolni nestabilnosti gležnja artroskopija običajno ni zadostna rešitev. V takih primerih so potrebni drugi kirurški pristopi, kot so korektivne osteotomije, rekonstrukcije vezi ali celo zamenjava sklepa.

Zaključek

Artroskopska operacija gležnja je sodobna, učinkovita in razmeroma varna metoda zdravljenja številnih vzrokov kronične bolečine v gležnju. Ključ do uspeha sta natančna diagnoza in preudarnost pri odločanju, ali je določen pacient ustrezen kandidat za operacijo. Kadar je bolečina posledica mehanske motnje v sklepu, ki je ni mogoče odpraviti s konservativnimi ukrepi, lahko artroskopija pomembno izboljša kakovost življenja in omogoči vrnitev k aktivnemu načinu življenja.

---

Naročnik oglasne vsebine je Artros