Veliko priznanje Unesca: Klekljanje čipk, kulturna dediščina človeštva

Veliko priznanje za Idrijo in ostala mesta, povezana s klekljano in šivano čipko. 
Objavljeno
29. november 2018 14.30
Posodobljeno
29. november 2018 15.11
Klekljarice potrebujejo zbranost in hitre ter spretne prste. FOTO: Jože Suhadolnik
S. B., A. I.
S. B., A. I.
Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na zasedanju v Port Louisu na Mavriciju na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal klekljanje čipk v Sloveniji.

Država je nominacijo v formalni postopek vložila marca 2017, nastala pa je v sodelovanju strokovnjakinj Mestnega muzeja Idrija, Muzeja in galerij mesta Ljubljana – Mestnega muzeja, Loškega muzeja Škofja Loka, slovenskega odbora organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA, ministrstva za kulturo, Slovenskega etnografskega muzeja in ob velikem odzivu klekljarskih društev, sekcij in skupin ter učencev čipkarskih šol.

image
V Idriji junija poteka tradicionalni festival, posvečen čipki. FOTO: Jože Suhadolnik

 

Metka Fortuna, vodja Čipkarske šole Idrija, v kateri že desetletja skrbijo za ohranjanje te žlahtne obrti, je v prvem odzivu na Unescovo novico dejala: »To je izjemno veliko priznanje najprej za klekljarice, ki so to znanje in veščino skozi čas ohranjale iz roda v rod, pa tudi za klekljanje in samo Idrijo. Mesto je skrbelo, da se je pri nas ohranjalo kontinuirano izobraževanje. Ta podpora se je potem razširila še na druge stebre idrijske čipke, kar mesto Idrija še vedno opredeljuje kot center klekljanja v Sloveniji.«

Tudi Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija, ni skrivala navdušenja. »Navdušena sem, hkrati pa je bil vpis po malem tudi pričakovan. Zelo bi bila razočarana, če nam, glede na podobne vpise, ne bi uspelo. S to nominacijo smo predstavili toliko aktivnosti, ki jih ponuja čipka in dokazali njeno živost v tem slovenskem prostoru,« je dejala.

​Ob tem je izrazila upanje, da bodo ljudje ozavestili, kakšno priložnost jim daje ta Unescov vpis. »Za Idrijo, za cel prostor, je to odlična znamka in upam, da se bodo vsi zavedli pomena te dediščine. In širili to znanje naprej. Unescova značka je najvišja, ki jo lahko dobiš.«



Vpis je dolgo pričakovano priznanje ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in med seboj povezuje vse generacije od otrok do starih staršev, so sporočili z ministrstva za kulturo. »Gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se neprestano izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselij in pokrajin.«

Klekljanje je danes predvsem prostočasna dejavnost, nekoč pa so od tega živele cele družine. Danes imajo čipke tudi druge družbene vloge; utrle so si pot v modo in kulinariko. So inspiracija za umetniško ustvarjanje v oblikovanju in arhitekturi. Klekljanje je kreativno izražanje vseh, ki so vključeni v proces nastajanja čipke - tako risarja vzorca kot klekljarice, so še dodali na ministrstvu.

Omenjeni Unescov odbor je včeraj na seznam kulturne dediščine človeštva vpisal tudi predlog iz Jamajke – reggae glasbo.

Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je najvidnejši izraz varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju. Osnova zanj je konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008. Istega leta je vzpostavila tudi register nesnovne kulturne dediščine, v katerega je trenutno vpisanih 66 enot.
Povezane vsebine