Knjiga vtisov začasno zaprta

V renesančnem gradu Brdo so stoletja domovale plemiške rodbine, zadnjih 50 let posestvo gosti protokolarne dogodke.

Objavljeno
03. maj 2019 13.00
Posodobljeno
03. maj 2019 13.00
Hotel Brdo je gostil številna najvišja imena svetovne politike. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Veliko zgodb in anekdot se je že spisalo v skoraj polstoletni zgodovini Hotela Brdo, zdaj se bo knjiga vtisov za slabi dve leti zaprla. Januarja 2021 pa naj bi bil ponovno odprt (obnovljen in razširjen) štirizvezdični objekt nared za predsedovanje Slovenije svetu EU.

Le streljaj od kranjskega mestnega vrveža se življenje ustavi. Posestvo Brdo pri Kranju je najpomembnejše protokolarno območje v Sloveniji, namenjeno domačim in mednarodnim dogodkom najvišje ravni. Število obiskovalcev v zadnjem obdobju skokovito narašča, v hotelu so v minulih štirih letih podvojili število prenočitev in se samo lani pohvalili z 11.000 prodanimi sobami. Kongresni center je lani gostil 70.000 obiskovalcev, na Posestvu Brdo pa se je zvrstilo več kot tisoč dogodkov.

image
Cilj ostaja manjšanje števila dogodkov, ki pa morajo biti Brdu primerni, torej z višjo dodano vrednostjo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Posestvo ima dolgo in bogato, več kot 500-letno zgodovino, prepleteno s številnimi pomembnimi in nevsakdanjimi ljudmi.
Podeželski renesančni dvor, ki je stal na območju današnjega Brda, je prvič omenjen leta 1446, njegovi lastniki so bili tedanji vitezi, plemeniti Egkhi. Do konca 30. let 16. stoletja je Jurij Brdski dvor prezidal v mogočen in dobro utrjen grad ter ga, po svoji družini, poimenoval Brdo. Po obdobju, ko je bil grad za kratek čas v lasti rodbin Schrattenbach in Gallenberg, ga je leta 1753 s celotno posestjo vred na dražbi kupil veletrgovec, lastnik fužin in eden najbogatejših podjetnikov na Kranjskem, pl. Michelangelo Zois. Pred smrtjo ga je prepustil najstarejšemu sinu Žigi Zoisu, enemu najbogatejših kranjskih fevdalcev in industrialcev, izobražencu, zbiralcu in mecenu književnikom.

Protokol v naravi


Posestvo Brdo se razprostira na 500 hektarih. Na njem je 11 jezer, tam domuje več kot 1000 rastlinskih in 1500 živalskih vrst, tudi takšnih, ki so jih prvič našli v Sloveniji, 25 jih je na seznamu evropsko pomembnih vrst. Protokolarni objekt je gostil srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea W. Busha in Vladimirja Putina, papeža Janeza Pavla II., nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, britanska kraljico Elizabeto II. in premiera Davida Camerona ...


Z bratom botanikom Karlom je ob koncu 18. stoletja zasnoval prvi alpski botanični vrt na Slovenskem in ob njem še razkošen grajski park s kar 10.686 rastlinami. Brdo je bilo s Zoisi povezano debelo desetletje in pol, do leta 1928, leto pozneje je bilo posestvo prodano na prostovoljni javni dražbi novima lastnikoma, lesnima trgovcema Francu Dolencu in Stanku Heinriharju. Tik pred drugo svetovno vojno je Brdo prešlo v last jugoslovanske kraljeve družine Karađorđević, ki je grad in zemljišče temeljito preuredila v eno najlepših posesti v kraljevini. Za kneza Pavla je načrte za ureditev parka Brdo v renesančnem slogu pripravil nemški krajinski arhitekt, a je izvedbo preprečila vojna, po kateri je bil grad izropan.

image
Le streljaj od kranjskega mestnega vrveža se življenje ustavi. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Po vojni, leta 1947, je Brdo po odloku o nacionalizaciji posestva prešlo v last izvršnega sveta SFRJ, da bi ga preuredili v protokolarno predsedniško rezidenco Josipa Broza Tita, ki je na Gorenjsko prihajal vse do januarja 1980. Na skrbno varovanem posestvu je preživel zadnja leta svojega življenja, čas pa je najraje preživljal med lovom v brdskem lovišču. Anekdota pravi, da se je občasno preoblekel v hlapca in se, povsem anonimno, sprehajal tudi zunaj ograje posestva. Z ženo Jovanko sta imela v prvem nadstropju vsak svoj predsalon in razkošni salon za visoke državniške obiske. Na stenah Titovega zlatega salona so visele le slike z motivi žensk. Po njegovi smrti sta grad in posestvo sprva prešla pod upravo izvršnega sveta LR Slovenije, po razglasitvi samostojnosti pa v last in upravo Republike Slovenije.

Pa Hotel Brdo? Med letoma 1973 in 1975 so ga zgradili kot namestitveni objekt za predsednikovo spremljevalno osebje (policijo, vojsko ...), za javnost pa so ga odprli šele leta 1991 in ga začeli uporabljati kot trizvezdični hotel. Prve gradbene posege so opravili leta 1997, zadnje večje pa med letoma 2002 in 2005, ko so dodatno uredili sobe, kuhinjo, parkirišča. Pred dnevi so ga zaprli za obiskovalce in ga začeli prazniti. Gradbena dela nameravajo začeti letos poleti, končati pa do januarja 2021, ko bo goste sprejel prostornejši hotel, v katerem bo namesto dosedanjih 78 kar 136 namestitvenih enot, od tega dva predsedniška apartmaja.

image
Brdo je po izboru mednarodnega turističnega portala Luxury Travel Guide postalo najboljše evropsko luksuzno posestvo leta 2019. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Cilj ostaja manjšanje števila dogodkov, ki pa morajo biti Brdu primerni, torej z višjo dodano vrednostjo, poudarja direktorica JGZ Brdo Špela Munih Stanič. Le tako bo »posestvo doživetij« še naprej lahko polnilo vitrino s prestižnimi nagradami in priznanji. Brdo je po izboru mednarodnega turističnega portala Luxury Travel Guide postalo najboljše evropsko luksuzno posestvo leta 2019, predlani pa si je pokorilo vso konkurenco v izboru za najboljši luksuzni podeželski hotel leta na svetu. Že vrsto let dosega najvišjo bonitetno oceno AAA, lani pa se je kot edini javni zavod uvrstilo na lestvico 100 najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji.