Ko v kolenu zaslišiš pok: poškodba narastišča meniskusa

Avtor: asist. dr. Domen Stropnik, dr. med., spec. ortopedske kirurgije

 

Toda poškodba narastišča meniskusa je drugačna. Pogosto se začne pri banalnem gibu, kot je vstajanje iz globokega počepa ali klečanje pri delu ali domačih opravilih. Bolečina se v nekaj dneh delno umiri, gibanje postane lažje, zato jo je lahko spregledati. Posledice zamujene diagnoze pa niso zanemarljive, saj brez intaktnega narastišča meniskus ne more normalno porazdeljevati obremenitev, zato obraba hrustanca postopoma napreduje.

O poškodbi narastišča meniskusa govorimo ob prečni (radialni) poškodbi v razdalji do 1 cm od zadnjega ali sprednjega narastišča meniskusa. Z izboljšanjem diagnostičnih preiskav in razumevanja funkcije meniskusa se je število ugotovljenih poškodb povečalo. Trenutno je poškodb narastišča približno 20 % vseh poškodb meniskusov. V primeru narastišča medialnega meniskusa gre večinoma za degenerativne poškodbe, ki se pojavljajo pri pacientih, starejših od 50 let, s čezmerno težo, ki pogosto čepijo, klečijo ali sedijo z nogami, spodvitimi podse. Na drugi strani so poškodbe narastišča lateralnega meniskusa povezane s poškodbami sprednje križne vezi, še posebej s kronično nestabilnostjo.

      

Funkcija meniskusa

Meniskusi so ena najpomembnejših struktur v kolenu. Delujejo kot blažilci, ki aksialne obremenitve pretvorijo v centrifugalne in s tem zmanjšujejo obremenitev na hrustanec. Za uspešno funkcioniranje je pomembna struktura meniskusa, ki mora biti čvrsto fiksiran v predelu sprednjega in zadnjega narastišča. V primeru poškodbe katerega od narastišč pride ob kompresijskih silah do odmikanja meniskusa izven sklepne špranje (ekstruzija), kar pomembno poveča sile na hrustanec in lahko vpliva na razvoj obrabe hrustanca in artroze kolena.

Meniskusi delujejo tudi kot sekundarni stabilizatorji kolena. Orientacija vlaken, anatomija, histološka sestava in konkavna oblika zgornje ploskve pomembno vplivajo na kongruentnost sklepa, povečano toleranco do obremenitev in multi-direkcionalno stabilnost. Posebej zadnje narastišče lateralnega meniskusa pomembno vpliva na rotacijsko stabilnost kolena in zmanjšanje pomika golenice naprej (anteriorne tibialne translacije).

Mehanizem poškodbe in klinična slika

Poškodbe zadnjih narastišč so veliko pogostejše kot sprednjih. Poškodbe narastišča notranjega meniskusa so povezane z degenerativnimi spremembami in ponavljajočimi se nizko energetskimi obremenitvami, kot so globoki počepi, čepenje, klečanje. Težave se pojavijo postopoma in jih pacienti pogosto opišejo kot bolečino v zadnjem delu kolena z zmanjšano gibljivostjo, predvsem ob pokrčitvi kolena. Občasno se pojavijo tudi mehanski simptomi, kot so zatikanje, preskoki in občutek nestabilnosti.

Načini zdravljenja

Zdravljenje poškodbe narastišča je odvisno od številnih dejavnikov. Glede na to, da meniskus igra ključno vlogo pri ohranitvi zdravega hrustanca, je ohranitev meniskusa primarni cilj. Glede na pridružene dejavnike se lahko odločimo za eno izmed treh vrst zdravljenja.

1. Konservativno (neoperativno) zdravljenje

Je primerno pri napredovalih degenerativnih spremembah kolenskega hrustanca in pri starejših pacientih z močno povečanim indeksom telesne mase, ki niso primerni za operativni poseg. Tu gre predvsem za simptomatsko zdravljenje z uporabo protibolečinske terapije, fizioterapije, prilagoditvijo življenjskega sloga in uporabo razbremenitvene opornice.

2. Operativno zdravljenje – ohranitev meniskusa in rekonstrukcija narastišča

Primarni cilj operativnega zdravljenja je ohranitev funkcije meniskusa in kinematike kolena ter s tem upočasnitev napredovanja obrabe kolenskega sklepa.

3. Delna resekcija meniskusa

V primeru napredovale obrabe kolena, fokalnih defektov hrustanca, osne deformacije kolena in nestabilnosti je uspešnost ohranitvenega posega majhna. V tem primeru se pogosto odločimo za delno resekcijo poškodovanega meniskusa. S tem rešujemo predvsem mehanske simptome in kratkoročno izboljšamo stanje kolena. Moramo pa se zavedati, da s tem načinom zdravljenja ne vplivamo na dolgoročno napredovanje degenerativnih sprememb.

Rehabilitacija po posegu

Rehabilitacija po ohranitvenem posegu je nekoliko daljša v primerjavi z resekcijo meniskusa. V prvi fazi, ki praviloma traja približno šest tednov, moramo zaščititi meniskus in omogočiti celjenje, zato je treba razbremeniti operirano koleno in omejiti obseg gibanja. V nadaljevanju je treba pridobiti polno gibljivost, normalen vzorec hoje, okrepiti muskulaturo in pridobiti normalno propriocepcijo kolena. Tri mesece po operaciji pacienti praviloma brez težav opravljajo dnevna opravila. Polne obremenitve in športne aktivnosti so praviloma dovoljene od štiri do šest mesecev po operativnem posegu.

Cilj zdravljenja: ohraniti koleno funkcionalno čim dlje

Z rekonstrukcijo narastišča meniskusa poskušamo obnoviti normalno anatomijo in funkcijo kolena. Čeprav so se tehnike izboljšale, nam to ne uspe popolnoma, kar pomeni, da s posegom ne moremo popolnoma preprečiti napredovanja degenerativnih sprememb. Pri pacientih je vseeno zaznati zmanjšanje bolečine, izboljšanje funkcije kolena in dvig ravni aktivnosti ter upočasnitev nastanka obrabe kolena.

Pogosto zastavljena vprašanja
Kaj je poškodba narastišča meniskusa?	Poškodba narastišča je poškodba na mestu, kjer je meniskus pritrjen na kost. Ko ta pritrditev popusti, meniskus izgubi sposobnost normalne razporeditve obremenitev v kolenu – funkcionalno se obnaša podobno kot popolnoma odstranjen meniskus. To pomeni bistveno povečane sile na hrustanec in hitrejši razvoj artroze kolena, tudi brez vidnih simptomov v zgodnjih fazah.
Kateri simptomi so značilni in kdaj je čas za pregled?	Najpogostejši znaki so bolečina v zadnjem ali notranjem delu kolena, ki se stopnjuje pri globokem počepu, klečanju ali spustu po stopnicah, ter omejena gibljivost pri pokrčitvi kolena. Nekateri opisujejo tudi občutek zatikanja ali »preskoka« v kolenu. Ker se težave pogosto razvijejo postopoma in brez jasne poškodbe, jih je lahko zamenjati s splošno obrabno bolečino. Pregled je priporočljiv, ko bolečina vztraja več tednov ali se ponavlja pri istih gibih.
Kako se poškodba narastišča ugotovi?	Osnova diagnostike je klinični pregled pri ortopedu, ki na podlagi specifičnih testov in opisa težav oceni verjetnost poškodbe. Za potrditev je potrebna magnetna resonanca (MRI), ki pokaže stanje meniskusa, morebitno ekstruzijo in pridružene spremembe hrustanca. Točno vrsto in obseg poškodbe ter najprimernejše zdravljenje ortoped oceni po pregledu in v pregledu slikovne diagnostike.
Je operacija vedno potrebna?	Ne. Odločitev je odvisna od stopnje obrabe hrustanca, starosti, telesne teže in simptomov. Pri napredovalih degenerativnih spremembah in pri pacientih, ki niso primerni za operacijo, je konservativno zdravljenje (fizioterapija, protibolečinska terapija in prilagoditev življenjskega sloga) ustrezna pot. Rekonstrukcijo narastišča z ohranitvijo meniskusa praviloma priporočamo, ko je hrustanec še dovolj ohranjen in je cilj upočasniti napredovanje obrabe.
Kako dolgo traja okrevanje po operativnem posegu?	Po rekonstrukciji narastišča je okrevanje daljše kot po navadni resekciji meniskusa. Prvih šest tednov je treba koleno razbremeniti in omejiti gibljivost, da se narastišče zaceli. Po tem obdobju sledita postopno pridobivanje gibljivosti in krepitev mišic. Večina pacientov normalno opravlja dnevna opravila tri mesece po posegu, polne obremenitve in šport pa so praviloma dovoljeni od štiri do šest mesecev po operaciji.
Ali rekonstrukcija narastišča prepreči artrozo kolena?	Rekonstrukcija ne more popolnoma obnoviti normalne anatomije in s tem tudi ne v celoti preprečiti napredovanja degenerativnih sprememb. Vseeno pri pacientih zaznamo zmanjšanje bolečine, izboljšanje funkcije kolena in upočasnitev nastanka obrabe. Cilj posega je ohraniti koleno čim dlje funkcionalno in aktivno, ne popolna odprava tveganja za artrozo.

 

---

Naročnik oglasne vsebine je Artros