Kotor, še ena žrtev prevelikega števila turistov
Na seznam destinacij, ki se jim je bolje izogniti, se je kmalu za Dubrovnikom uvrstil tudi biser Boke Kotorske
Odpri galerijo
Množični turizem in gradnja sta precej vplivala na zunanjo podobo zaliva. FOTO: AFP
Črnogorsko srednjeveško mesto Kotor, ki leži ob ustju čudovitega jadranskega zaliva, je preživelo vojne in številne vremenske nevšečnosti. Zdaj se spoprijema z napadom druge vrste: prevelikim številom turistov, ki jih povsem brez občutka za ranljivost mesta v pristanišču puščajo gigantske potniške ladje. Mestece s 1300 prebivalci se je tako iz skritega dragulja spremenilo v destinacijo z opozorilom: Ne hodite tja!
Obala, ki jo je sloviti britanski poet Lord Byron opisal kot najlepšo spojitev zemlje in morja, je zdaj prizorišče neslutenega razvoja turizma in kajpak nepremičninskega trga. Krasno srednjeveško jedro z belimi kamni se zdi utesnjeno zaradi številnih gradenj, predvsem pa zaradi množice obiskovalcev, ki so se zgrnili v Kotor po tistem, ko je Dubrovnik postal sinonim za preveč turistično destinacijo.
Dubrovnik, ki je le sedemdeset kilometrov oddaljen od opisanega črnogorskega bisera, je že leta priljubljeni cilj velikanskih potniških ladij, še zlasti pa po snemanju serije Vojna prestolov. Da bi se izognili temu množičnemu turizmu, so se številni obiskovalci in načrtovalci turističnih tur preusmerili v Kotor, še eno mesto, ki je pod Unescovo zaščito. Zdaj se tudi to spopada s podobno usodo kot Dubrovnik. Na vrhuncu sezone znajo velikanske križarke v enem dnevu »izpljuniti« deset tisoč dnevnih obiskovalcev. Dokaz je opazka, ki jo je s svetom delil eden izmed piscev za Lonely Planet Peter Dragičević po twitterju: »Včeraj so se tukaj zasidrale tri nesramno velike križarke. Ubile so že Benetke in Dubrovnik. Upam, da ne bodo še Kotorja.«
»Kotor je bil znan kot bolj avtentično mesto, zdaj pa smo se znašli v podobnem položaju kot Dubrovnik,« je ugotavljala tudi Sandra Kapetanović iz podjetja Expedito, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem. »Spreminjamo se v mesto spominkov,« je pripomnila. Veliko število obiskovalcev, ki na hitro prečešejo srednjeveško jedro, ne vpliva le na gibanje domačinov po mestu, ampak tudi na njihove denarnice. Dvigujejo se cene za tako rekoč vse, od članarine za knjižnice do frizerskih in čevljarskih storitev.
Unesco, ki je Kotor leta 1979 razglasil za pomembno svetovno dediščino, je sicer že leta svaril pred gradnjo v zalivu, ki bi lahko slabo vplivala na »harmonijo mesta z naravnim okoljem«. Predlani je pristojno telo pri Združenih narodih celo opozorilo, da bo ponovno vzelo v presojo status zaščite, če oblasti v Črni gori ne bodo ustavile nenadzorovane gradnje. Zato so lani izdale začasni moratorij na gradnjo. »Vprašanje je, kaj storiti zdaj,« se je vprašala Ana Nives Radovič iz lokalne turistične organizacije. »Smo v obdobju, ko lahko še kaj spremenimo. Če bomo izbrali profit, se lahko znajdemo v položaju, ko bo mesto popolnoma uničeno.« In to je mesto, ki je nekoč slovelo po tem, da je pritegnilo zvezde, kakršna je bila igralka Elizabeth Taylor, ali člane kraljevih družin, na primer britansko princeso Margareto leta 1960.
Ta čas glamurja in prestižnega turizma je prekinil že razpad Jugoslavije, ki mu je sledila vojna, toda odkar je leta 2006 Črna gora razglasila neodvisnost, je njena priljubljenost rasla, z njo pa jo je doletel nepremičninski razcvet. Tuji investitorji, predvsem Rusi, so zaznali potencial v neokrnjeni obali in zagnali gradnjo hotelskih in apartmajskih kompleksov. Turizem je v času krize sicer nekoliko izgubil zagon, zdaj pa prispeva ta panoga približno četrtino črnogorskega bruto domačega proizvoda. Na leto ima približno dva milijona obiskovalcev, večino poleti in večino ob obali.
Oblasti zdaj zaradi preobremenjenosti obmorskih mestec analizirajo razmere in iščejo načine, kako uravnotežiti razvoj. Kakor na številnih drugih destinacijah je ena osrednjih skrbi hitra rast zasebnih nastanitvenih zmogljivosti, ki škodujejo hotelskemu turizmu in hkrati spreminjajo značaj lokalne skupnosti, ko se poleti domačini izselijo iz domov in te prepustijo turistom. Zasebne nastanitve so, kakor je poudaril predstavnik ministrstva za turizem Damir Davidović, tudi leglo sive ekonomije, ki odžira državi delež od te panoge. Po drugi strani se bojijo velikih in ambicioznih gradbenih projektov, ki popolnoma spreminjajo videz mest.
Lokalno prebivalstvo je za zdaj z obiskovalci ujeto v odnos, ki ga opredeljujeta ljubezen in sovraštvo hkrati. V obup jih pehajo promet, pomanjkanje parkirišč, ulice, polne vandrajočih turistov, po drugi strani pa prav v teh 45 dneh visoke sezone prav vsi zaživijo. In tudi preživijo. V mestih ob obali druge industrije ni, zato je njihov glavni zaslužek odvisen od prihodov turistov. Kljub vsemu je vprašanje, ali je vredno za to povsem spremeniti mesto in njegove značilnosti.
Obala, ki jo je sloviti britanski poet Lord Byron opisal kot najlepšo spojitev zemlje in morja, je zdaj prizorišče neslutenega razvoja turizma in kajpak nepremičninskega trga. Krasno srednjeveško jedro z belimi kamni se zdi utesnjeno zaradi številnih gradenj, predvsem pa zaradi množice obiskovalcev, ki so se zgrnili v Kotor po tistem, ko je Dubrovnik postal sinonim za preveč turistično destinacijo.
»Kotor je bil znan kot bolj avtentično mesto, zdaj pa smo se znašli v podobnem položaju kot Dubrovnik.«
Po deset tisoč dnevnih obiskovalcev
Dubrovnik, ki je le sedemdeset kilometrov oddaljen od opisanega črnogorskega bisera, je že leta priljubljeni cilj velikanskih potniških ladij, še zlasti pa po snemanju serije Vojna prestolov. Da bi se izognili temu množičnemu turizmu, so se številni obiskovalci in načrtovalci turističnih tur preusmerili v Kotor, še eno mesto, ki je pod Unescovo zaščito. Zdaj se tudi to spopada s podobno usodo kot Dubrovnik. Na vrhuncu sezone znajo velikanske križarke v enem dnevu »izpljuniti« deset tisoč dnevnih obiskovalcev. Dokaz je opazka, ki jo je s svetom delil eden izmed piscev za Lonely Planet Peter Dragičević po twitterju: »Včeraj so se tukaj zasidrale tri nesramno velike križarke. Ubile so že Benetke in Dubrovnik. Upam, da ne bodo še Kotorja.«
Seznam destinacij, ki se jim je bolje izogniti
1. Isle of Skye (Škotska)
2. Barcelona (Španija)
3. Dubrovnik (Hrvaška)
4. Benetke (Italija)
5. Santorini (Grčija)
6. Butan
7. Tadž Mahal (Indija)
8. Mount Everest (z nepalske strani)
9. Machu Picchu (Peru)
10. Galapaško otočje (Ekvador)
11. Cinque Terre, Italija
12. Antarktika
Vir: CNN in MSN
1. Isle of Skye (Škotska)
2. Barcelona (Španija)
3. Dubrovnik (Hrvaška)
4. Benetke (Italija)
5. Santorini (Grčija)
6. Butan
7. Tadž Mahal (Indija)
8. Mount Everest (z nepalske strani)
9. Machu Picchu (Peru)
10. Galapaško otočje (Ekvador)
11. Cinque Terre, Italija
12. Antarktika
Vir: CNN in MSN
Mesto spominkov
»Kotor je bil znan kot bolj avtentično mesto, zdaj pa smo se znašli v podobnem položaju kot Dubrovnik,« je ugotavljala tudi Sandra Kapetanović iz podjetja Expedito, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem. »Spreminjamo se v mesto spominkov,« je pripomnila. Veliko število obiskovalcev, ki na hitro prečešejo srednjeveško jedro, ne vpliva le na gibanje domačinov po mestu, ampak tudi na njihove denarnice. Dvigujejo se cene za tako rekoč vse, od članarine za knjižnice do frizerskih in čevljarskih storitev.
...
Unesco, ki je Kotor leta 1979 razglasil za pomembno svetovno dediščino, je sicer že leta svaril pred gradnjo v zalivu, ki bi lahko slabo vplivala na »harmonijo mesta z naravnim okoljem«. Predlani je pristojno telo pri Združenih narodih celo opozorilo, da bo ponovno vzelo v presojo status zaščite, če oblasti v Črni gori ne bodo ustavile nenadzorovane gradnje. Zato so lani izdale začasni moratorij na gradnjo. »Vprašanje je, kaj storiti zdaj,« se je vprašala Ana Nives Radovič iz lokalne turistične organizacije. »Smo v obdobju, ko lahko še kaj spremenimo. Če bomo izbrali profit, se lahko znajdemo v položaju, ko bo mesto popolnoma uničeno.« In to je mesto, ki je nekoč slovelo po tem, da je pritegnilo zvezde, kakršna je bila igralka Elizabeth Taylor, ali člane kraljevih družin, na primer britansko princeso Margareto leta 1960.
Spreminjanje značaja lokalne skupnosti
Ta čas glamurja in prestižnega turizma je prekinil že razpad Jugoslavije, ki mu je sledila vojna, toda odkar je leta 2006 Črna gora razglasila neodvisnost, je njena priljubljenost rasla, z njo pa jo je doletel nepremičninski razcvet. Tuji investitorji, predvsem Rusi, so zaznali potencial v neokrnjeni obali in zagnali gradnjo hotelskih in apartmajskih kompleksov. Turizem je v času krize sicer nekoliko izgubil zagon, zdaj pa prispeva ta panoga približno četrtino črnogorskega bruto domačega proizvoda. Na leto ima približno dva milijona obiskovalcev, večino poleti in večino ob obali.
Ozke ulice komaj požirajo dnevne sprehajalce. FOTO: AFP
Oblasti zdaj zaradi preobremenjenosti obmorskih mestec analizirajo razmere in iščejo načine, kako uravnotežiti razvoj. Kakor na številnih drugih destinacijah je ena osrednjih skrbi hitra rast zasebnih nastanitvenih zmogljivosti, ki škodujejo hotelskemu turizmu in hkrati spreminjajo značaj lokalne skupnosti, ko se poleti domačini izselijo iz domov in te prepustijo turistom. Zasebne nastanitve so, kakor je poudaril predstavnik ministrstva za turizem Damir Davidović, tudi leglo sive ekonomije, ki odžira državi delež od te panoge. Po drugi strani se bojijo velikih in ambicioznih gradbenih projektov, ki popolnoma spreminjajo videz mest.
Ljubezen in sovraštvo
Lokalno prebivalstvo je za zdaj z obiskovalci ujeto v odnos, ki ga opredeljujeta ljubezen in sovraštvo hkrati. V obup jih pehajo promet, pomanjkanje parkirišč, ulice, polne vandrajočih turistov, po drugi strani pa prav v teh 45 dneh visoke sezone prav vsi zaživijo. In tudi preživijo. V mestih ob obali druge industrije ni, zato je njihov glavni zaslužek odvisen od prihodov turistov. Kljub vsemu je vprašanje, ali je vredno za to povsem spremeniti mesto in njegove značilnosti.
