Kraljica popa, osvoboditeljica ženstvenosti

Glasbena ikona, ki je zaznamovala več generacij, praznuje šestdeseti rojstni dan.
Objavljeno
15. avgust 2018 02.26
Posodobljeno
22. avgust 2018 15.48
Madonna na letošnji prestižni prireditvi Met Gala v New Yorku, ki je praznik odprtja modne razstave v muzeju Metropolitan. FOTO: Reuters
Pevka, igralka, pisateljica, producentka, mati in nekdanja žena ter ena izmed najbolj kontroverznih glasbenic zadnjih desetletij. Vse to je popkulturna ikona, ki se lahko pohvali z zavidanja­ vredno kariero. Izdala je 13 studijskih albumov, do lanskega avgusta pa prodala več kot 201 milijon plošč. Predlanskim ji je komisija Guinnessove knjige rekordov podelila naziv najbolj prodajane glasbene ­umetnice v 20. stoletju.

Veronica Madonna Louise Ciccone danes praznuje 60. rojstni dan. Kultna predstavnica pop glasbe, ki je vselej bila pred časom, se je vpisala v zgodovino kot vsestranska umetnica. Z albumi, prežetimi z versko in politično tematiko, se ne prilagaja trendom, temveč ustvarja svoje. Vselej prisotna, provokativna ikona ženstvenosti, ki je znala pokazati tudi ranljivo plat, od osemdesetih let prejšnjega stoletja soustvarja glasbene trende in diktira smer razvoja pop kulture oziroma se mu dovolj hitro prilagodi ter tako ustvari vtis, da je v koraku s časom.

image
Globalna pop ikona ni hotela le slediti duhu časa, temveč postavljati nove trende. FOTO: Benoit Tessier/Reuters


Simbol nepodrejene ženske kreativnosti


Odraščala je v konservativni italijanski katoliški družini. Že ko je bila mlado dekle, ji je umrla mati. Rimskokatoliška paradigma, ki ji je bila zaradi očetove stroge vzgoje podrejena v otroštvu, je zaznamovala tudi njeno umetniško ustvarjanje v poznih osemdesetih. Za videospot Like a Prayer (1989) je bila deležna očitkov iz Vatikana, kjer so jo označili za blasfemično satanistko.

»Vem, da nisem najboljša pevka ali plesalka, a me to ne zanima pretirano. Hočem biti provokativna,« je Madonna povedala v dokumentarnem filmu o svoji kontroverzni turneji Blond Ambition leta 1990. »Tu gre za izjemno ambicioznost, saj je očitno ves čas iskala ljudi, ki bi jo lahko povzdignili, pa tudi veliko inteligenco, saj je znala izbrati sodelavce, ki so bili precej bolj nadarjeni od nje,« je povedala Sonja Javornik, ki se kot novinarka in urednica vrsto let ukvarja s slovensko medijsko sceno. »Madonna je vsekakor ikona, največja med ženskami v pop glasbi. Premikala je meje in podirala tabuje. Sicer predvsem zato, ker je dvigovala prah, ampak tudi za to je treba vsaj nekaj poguma,« je dodala Sonja Javornik.

image
Madonna na letošnji prestižni prireditvi Met Gala v New Yorku, ki obeležuje otvoritev modne razstave v muzeju Metropolitan. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters


Več kot le materialno dekle


Ena izmed največjih popzvezdnic zadnjih desetletij dokazuje, da ji leta ne morejo priti do živega. Po ocenah Forbesa je kraljica popa letos zaslužila skoraj 520 milijonov evrov in se uvrstila na 36. mesto seznama najbogatejših žensk. Slave in premoženja ni uporabljala le v lastne namene, temveč je velikokrat nastopila v spodbudo zatiranim, deprivilegiranim in marginaliziranim družbenim ­skupinam.



V videospotu Vogue, ki je izšel na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, je kultni ikoni uspelo popularizirali enega izmed temeljnih prepoznavnih simbolov ameriške ball subkulture – istoimenski ples vogue. Plesni slog je primarno izviral iz Harlema ter drugih predelov New Yorka s črnsko in latino istospolno ter transspolno populacijo, izražen pa je bil kot nekakšen plesni performans, v katerem so ocenjevali nastopajoče na podlagi kostumov, videza, odnosa in plesnih sposobnosti.

image
Kraljici popa je med drugim med glasbeni program glasbene televizije MTV uspelo spraviti ikoničen kultni ples Vogue, ki je predstavlja enega temeljnih prepoznavnih simbolov Ball(room) subkulture. FOTO: John Pryke/Reuters


Zabrisane meje med seksualnostjo in spolom


Od punkovske device v raztrgani poročni obleki do mistične osvoboditeljice ženstvenosti. O pečatu, ki ga je vtisnila glasbenemu svetu, ne gre dvomiti. Ameriška pop ikona je zaznamovala svet in pri vzpenjanju po družbeni lestvici naletela na številne kritike. Očitali so ji predvsem površinskost in zlaganost, saj naj bi položaj zapostavljenih družbenih skupin uporabljala kot platformo za promocijo in gradnjo lastnega imperija.



Kljub oviram se ji je uspelo skoraj štiri desetletja obdržati v ospredju. Je sedemkratna dobitnica grammyja, prejela je dva zlata globusa, ameriška revija Billboard jo je razglasila za žensko leta, prejela je tudi številne druge laskave nazive. Ko so ji leta 2016 podelili nagrado za Billboardovo žensko leta, se je v govoru zahvalila tudi kultnemu glasbeniku Davidu Bowieju. »Bil je moja prava muza, predstavljal je utelešenje moškega in ženskega duha. Navdal me je z upanjem, da ni pravil. A sem se motila, saj svet brez pravil obstaja le za moške. Če si ženska, moraš igrati po izbranih pravilih,« je ikona popa poudarila ob prejemu nagrade in nadaljevala: »Moraš biti prikupna in ne preveč pametna. Mnenje si lahko oblikuješ le znotraj območja statusa quo. Dopuščaj objektivacijo moških in bodi to, kar hočejo od tebe. Predvsem pa se nikoli ne staraj, saj je staranje greh.«



Šestdesetletna mama šestih otrok se z nastopanjem v javnosti še vedno upira ustaljeni paradigmi omejene svobode izražanja. »Bojim se, da se ji zadnja želja, da bi bila večno mlada, ne bo izpolnila, zato upam, da bo vendarle spoznala, da je dovolj velika, da ji ni treba do smrti skakati naokoli v spodnjem perilu,« je dejala Sonja Javornik.

image
Kultna predstavnica pop kulture že dobrih 35 let premika meje in podirala tabuje. FOTO: Lucas Jackson Reuters