Lepota bivanja z vizijo Leonarda

Odpira se eden najpomembnejših sejmov oblikovalske industrije na svetu

Objavljeno
09. april 2019 06.00
Posodobljeno
09. april 2019 06.00
Na letošnjem sejmu pohištvene in oblikovalske industrije v Milanu se predstavlja okoli 2300 razstavljavcev, pričakujejo blizu 400.000 obiskovalcev. Foto promocijsko gradivo
Težko pričakovani dogodek leta slovi kot globalni smerokaz v bivanjski kulturi. Do nedelje bodo na glavnem razstavišču Rho zunaj Milana za takšno in drugačno pozornost tekmovali svetovna oblikovalska smetana pa tudi novi upi sektorja, mlajši od 35 let, ki vabijo na SaloneSatellite, mnoge druge, tudi nekatere slovenske oblikovalce pa bo mogoče srečati bliže centru – v coni Toroni.

Pozornost obiskovalcev z vsega sveta bodo letos, ko mineva 500 let od smrti Leonarda da Vincija, poskušali preusmeriti na tega nekdanjega genialnega prebivalca Milana, ki je bil s svojimi zamislimi daleč pred svojim časom. Velikemu renesančnemu mislecu se poklanja razstava DE-SIGNO. La cultura del design italiano prima e dopo Leonardo (Risba, kultura italijanskega oblikovanja pred Leonardom in po njem), ki poudarja predvsem Leonardovo zapuščino oblikovanju in rokodelstvu. Pri mostu Ponte delle Gabelle, v kanalu Conca dell'Incoronata, kjer je v začetku 16. stoletja postavil zapornici in so nekoč splavljali ladje, pa so že v soboto odprli vodno inštalacijo z naslovom Aqua. La visione di Leonardo (Voda, Leonardova vizija) z velikanskim zaslonom LED. »V njem je prikazana projekcija Milana čez 30 let. Takrat naj bi se ljudje vozili z električnimi plovili po načelu deljenja, mesto pa bi bilo skoraj brez prometa,« je ob eni takšnih plovnih kapsul, ki lebdi na vodi, za milanski časnik Il Giornale še pred odprtjem pojasnil Marco Balich, direktor podjetja Balich Worldwide Shows. Njihovi projekti so navdušili občinstvo na najrazličnejših kulturnih in športnih dogodkih, celo olimpijskih igrah; za slovesnosti ob zimskih v Torinu leta 2006 je prejel nagrado emmy.

image
Tudi v Milanu ne bo šlo brez Leonarda da Vincija, 2. maja bo minilo 500 let od njegove smrti.
Foto promocijsko gradivo

 

Vitrina pohištvenega sektorja


Na letošnjem že 58. Salonu del Mobile, enem največjih, zagotovo pa najbolj znanih sejmov pohištvene in oblikovalske industrije na svetu, se predstavlja okoli 2300 razstavljavcev, pričakujejo blizu 400.000 obiskovalcev. Sejem, ki si je z izdajama v Moskvi (od leta 2005) in Šanghaju (pred tremi leti), s salonoma Salone del Mobile.Milano Moscow in Salone del Mobile.Milano Shanghai, odprl nova predstavitvena in s tem tudi potencialno prodajna kanala italijanskih izdelkov v Rusiji in na Kitajskem, je bil v začetku zastavljen zelo skromno. Bil je domislica majhne skupine proizvajalcev pohištva, predstavnikov združenja lesne industrije Federlegno in splošnega obrtnega združenja (Confederazione generale Artigianato), da bi promovirali in pospešili izvoz italijanskega pohištva.

V povojni obnovi in razcvetu je italijanska pohištvena industrija zaradi zasičenosti na domačem trgu možnost za širitev videla v izvozu, vendar se italijanski proizvajalci tja niso zmogli podati sami. Zato se je kot najpriročnejše sredstvo kazal prodajni sejem, ki bi pritegnil zanimanje tujine. V tem času je bilo v tem delu Italije kar nekaj sejmov oziroma razstav pohištva, a so bili zelo lokalne narave. Zato so pobudniki kot najprimernejše prizorišče za nove poslovne priložnosti videli finančno središče Italije – Milano, kjer so vse od 20. let 20. stoletja prirejali nekakšen vzorčni sejem La Campionaria.

image
Stol Lucky Luke Stepana, ki bo z izdelki še drugih slovenskih oblikovalcev na ogled v zoni Tortona. Foto arhiv Blastation


Prvi Salone del Mobile so priredili 24. septembra 1961 v paviljonih starega sejmišča La Campionaria, razcvetel pa se je že v prvih štirih letih tako po številu obiskovalcev kot po številu domačih in tujih razstavljavcev, kar se je neposredno kazalo tudi na trgu, saj se je izvoz v tem času povečal za skoraj trikrat. To je prireditev utrdilo ne samo kot vitrino pohištvenega sektorja, ampak predvsem kot gonilno silo. Leta 1967 je Salone del Mobile postal mednaroden, leta 1974 so odprli prvo bienalno mednarodno razstavo kuhinjskega pohištva Eurocucina, dve leti pozneje pa še bienalno mednarodno razstavo svetil Euroluce, ki ju prirejajo še danes.

Ob 45. obletnici je Salone zapustil staro prizorišče Fiera Campionaria in se preselil na najmodernejše prizorišče Fiera Milano v Rhoju, ki je 14 kilometrov severozahodno od mesta zraslo po načrtih italijanskega arhitekta
Massimiliana Fuksasa. Tedaj je debitirala tudi mednarodna bienalna razstava kopalniške opreme Salone Internazionale del Bagno. Lani sta sejem in mesto podpisala manifest, s katerim sta se zavezala, da bosta tako prireditev kot mesto repozicionirala kot mednarodno središče oblikovanja – s privabljanjem idej, projektov in sredstev.

Slovenci v Milanu


Na sejmišču Rho se do nedelje predstavlja pet slovenskih podjetij: proizvajalca svetil Astel in Asobi z znamko pohištva in svetil Tokio, proizvajalec ikoničnih kosov arhitekta Nika Kralja Rex Kralj, proizvajalec stilnega pohištva in hotelske opreme po meri Stilles ter proizvajalec stikal in vtičnic Tem Čatež. Najuspešnejša slovenska oblikovalka Nika Zupanc nastopa z izdelki, ki jih je zasnovala za tuje blagovne znamke, ter se z uro iz reciklirane plastike s še skoraj 30 izdelki drugih oblikovalcev predstavlja na razstavi RO Plastic-Master’s Pieces v nacionalnem muzeju znanosti in tehnologije. Na obsejemskem dogajanju v coni Tortona, ki ga zasedejo neodvisne znamke in studii, se bodo na razstavi z naslovom Odprti smo! v organizaciji Centra za kreativnost (CzK) predstavili izbrani slovenski oblikovalci in neodvisni proizvajalci pohištva kot del skupinske razstave Ventura Future. Večinoma gre za slovenske blagovne znamke in podjetja, ki še iščejo priložnost na mednarodnem trgu.
Na Triennalu so med sodelujočimi na razstavi Broken Nature: Design Takes on Human Survival tudi študentje in predavatelji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.