Letališče Brnik po prenovi kot film o Sloveniji

Upravljavec svoje poslanstvo prepoznava tudi v tem, da potnikom predstavi slovensko kulturo

Objavljeno
13. september 2019 16.09
Posodobljeno
13. september 2019 16.09
Osrednja odhodna avla bo sodoben dvovišinski prostor.
Čeprav je zasnova letališča tudi v večjih državah, kot je Slovenija, za arhitekte edinstvena naloga nacionalnega pomena, so taki infrastrukturni objekti hkrati pogosto precej generični. Zgrajeni so iz istih ali vsaj podobnih materialov, z istimi tlaki in podobnimi stoli v conah za čakanje. Tudi zasnovo prenovljenega brniškega letališča je določil investitor Fraport Slovenija, a to, kako naj med drugim odraža nacionalno identiteto, je prepustil arhitektom iz biroja Plan B, zmagovalcem javnega razpisa.

Pri Fraportu Slovenija poudarjajo, da kot upravljavec ljubljanskega letališča resda zagotavljajo infrastrukturne objekte, a ker je za potnike letališče prvi in zadnji stik z državo, svoje poslanstvo prepoznavajo tudi v tem, da jim predstavijo nacionalno kulturo. »Prav bi bilo, da bi nacionalno identiteto, čeprav ta v projektni nalogi ni bila natančno opredeljena, lahko izrazili z arhitekturo in slovenskimi tradicionalnimi elementi, toda kot pri vsakem projektu so tudi pri tem finančne omejitve. Tako smo hitro prenehali sanjati, da bi bila, denimo, iz lesa, in se začeli poigravati z mislijo, da je prostor letališča kot nekakšen film in s tem medij. Zamislili smo si ga kot nekakšne umetniške intervencije, ki bi čim bolj odražale lokalnost tako prostora kot kulture. Letališke površine, ki so v resnici ena sama velika trgovina, smo tako poskušali izkoristiti za prikaz aktualnega dogajanja v slovenski umetnosti, s čimer smo se nekako navezali tudi na zgodovino terminala arhitekta Cirila Oblaka,« je poudaril eden od soavtorjev nove arhitekturne zasnove Gašper Medvešek iz biroja Plan B.

Jedro svoje likovne zbirke Aerodroma Ljubljana je družba v večini zaokrožila na čas do sredine devetdesetih let 20. stoletja, v njej pa so večinoma umetnine Prešernovih nagrajencev, ki so dobile mesto tako na potniškem terminalu kot v upravni stavbi in drugih objektih po letališču. Del zbirke pa bo dobil mesto tudi na novem terminalu.

image
Arhitekti iz Plana B so novo podobo terminala strnili v industrijski videz z betonom, kovino in lesenimi notranjimi oblogami, tudi arhitekturni elementi pa naj bi tako ali drugače odražali slovenski prostor.


Umetniške intervencije


Arhitekti iz biroja Plan B so k sodelovanju pri ustvarjanju nove podobe letališča kot nekakšno kustosinjo povabili Aleksandro Vajd. Skupaj z Lauro Amann sta predlagali, da bi se glavna potniška avla, ki je dvovišinski prostor, ponašala z otokom iz teraca kot točko srečevanja z navezavo na element Plečnikove arhitekture; da bi bile pregradne stene za določene cone, v katere se ne sme videti, oblikovane iz prodnikov slovenskih rek ali kot sitotisk značk, ki slovijo kot priljubljen zbirateljski element iz polpretekle zgodovine. V straniščih sta predvideli poustvarjene nageljne s starih vezenin, v čakalnicah klopi za otroke z reliefom planin in igrala v obliki silhuet slovenske krajine. Na izhodu iz carine, kjer potnike običajno pričakajo svojci in prijatelji kot kakšne zvezdnike, pa bi bile zavese z reinterpretiranimi podobami in barvami s starih slovenskih razglednic ...

»Ena od zamisli je tudi, da bile na stebrih v glavni avli umetniško prezentirane najbolj znane osebnosti iz slovenske kulture, na nekaterih mestih pa bi bile začasne prostorske inštalacije, kjer bi po predlogu Aleksandre Vajd, ki je prepričana, da je umetniški svet zelo mačističen, razstavljale le ženske. Toda to so za zdaj predlogi, kaj bo uresničeno, pa bomo še videli. Pred desetletji so bila umetniška dela od mozaikov do slik predpisan del arhitekture, danes pa je to bolj redka posebnost,« je še poudaril sogovornik.

image
Nov terminal bo staremu prizidan. Računalniški prikaz Plan B

 

Nemoteno delovanje tudi med gradnjo


Veliko vprašanje, ki so ga morali rešiti, je bilo, kako med dveletno gradnjo zagotoviti normalno delovanje letališča. Po prvotnem načrtu so predvideli posege v obstoječi terminal, ker pa so spodaj vsi vitalni komunikacijski vodi, je naposled obveljala odločitev, da nov terminal prizidajo. »Letališče se je oblikovalo skozi veliko faz, saj so ga dograjevali v skladu s povečevanjem števila potnikov. Tudi mi smo posegli v situacijo, v kateri dominirata Oblakov objekt in objekt proti letališki stezi Vladimirja Koželja iz leta 2007, zato smo iskali čim bolj skladno končno podobo. Tako smo na letališki strani pri podaljšanju čakalnic povzeli Koželjevo zasnovo, na drugi strani pa smo poskušali strukturo objekta prilagoditi Oblakovim arhitekturnim plastem, ki so tudi spomeniško zaščitene,« je pojasnila arhitektka Karin Rožman. Po besedah njenega kolega Petra Vidanoskega je tudi Ciril Oblak v svojo stavbo moral vključiti dotedanjo modernistično stavbo, znano pod vzdevkom Metuljček, ki nase opozarja s stebri, ki po formi ne spadajo nikamor. »Kdorkoli je delal na Brniku, je moral upoštevati tisto, kar je tam že bilo. Tudi tisti, ki bodo gradili za nami, bodo morali upoštevati naše posege,« se zavedajo organske rasti takšnih projektov.

image
 Beton, jeklo, steklo


Z novimi posegi pa je bilo prav tako treba upoštevati tudi širši prostor, v katerega je terminal postavljen. »S tem se je že arhitekt Oblak intenzivno ukvarjal, saj je letališče zraslo na območju gozda. Padla debla je tako poustvaril s horizontalnimi lamelami debla. Želeli smo si ohraniti poglede na Kamniške Alpe in iglasti gozd, vstopni trg pred terminalom pa si zamislili kot park, torej kot navezavo na naravno okolico. Vanj bomo ponovno zasadili drevesa,« je še dodala sogovornica. Da je letališče sredi gozdov nekaj posebnega, jih je spomnil stavek z enega od sestankov z vodstvom letališča. Marsikateri potnik namreč ob pristanku navdušeno ugotavlja, češ, koliko dreves je tu. »In če pogledamo dolgoročno podobo letališča, ki se bo razvijalo v smeri proti Krvavcu – na tej osi so predvidene garažna hiša, hotel in dvorana za kongrese –, bo ta park vse skupaj lepo povezal. Bo izhodišče poti, namenjeno predvsem pešcem, ki bodo v njem lahko tudi posedeli, kar danes ni mogoče,« je dodal njen kolega, arhitekt Petar Vidanoski.
 

Vsaj štiri restavracije in prodajalni slovenskih izdelkov


Gradbena dela so začeli pred dvema mesecema, zaključena pa naj bi bila do poletja 2021, da bi terminal lahko začel delovati do predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Po prenovi in dograditvi, ki bo stala okoli 17,3 milijona evrov – dodatne štiri milijone naj bi vložili še v opremo –, bo terminal večji za 10.000 kvadratnih metrov novih površin. Imel bo novo odhodno halo, kjer se bo število prijavnih okenc s 14 povečalo na 22, varnostnim pregledom bo odslej namenjenih pet linij (dve novi), letališče bo po novem imelo novo sortirnico prtljage, veliko brezcarinsko trgovino, poslovni salon in pestrejšo gostinsko ponudbo. Pretočnost se bo s 500 potnikov na uro povečala na okoli 1250, kolikor naj bi jih bilo po ocenah v prihodnje v najbolj prometnih konicah.
»Če govorimo o novih pridobitvah, so to vse naštete. Novi terminal, ki bo sodoben, zračen prostor z veliko steklenimi odprtimi površinami, bo med drugim zagotovo imel štiri nove restavracije in dve veliki prodajalni slovenskih izdelkov višje kakovosti, s čimer bomo izpostavili lokalnost. Park zagotovo bo realiziran, in to še pred odprtjem nove letališke stavbe, tudi umetniške intervencije bodo do neke mere dobile prostor v novem objektu, težko pa že danes zagotovimo, da v takšnem obsegu, kot so bile predvidene v idejni zasnovi,« je povzela Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja pri Fraportu Slovenija.

image
Pristajalna steza se zdi ravna, a ima kar 20 metrov višinske razlike. To so arhitekti morali upoštevati tudi pri stavbi.


Pri idejni zasnovi so se posvetovali tudi z arhitektoma Cirilom Oblakom in Vladimirjem Koželjem. »To smo storili tako iz spoštovanja do avtorjev kot zato, ker smo želeli, da kljub temu da se letališče gradi skozi več časovnih obdobij, vendarle deluje kot povezana celota,« je še poudarila. Sicer pa na Brniku trenutno med drugim potekajo široki zemeljski izkopi za pripravo površin za temeljenje, izvajajo se pripravljalna dela za rušitev stare upravne stavbe in izbira se oprema. Za zdaj sledijo časovnemu načrtu oziroma so celo v rahli prednosti.
 

Beton, kovina, nekaj lesa


Arhitekti iz Plana B so novo podobo terminala strnili v industrijski videz z betonom, kovino in lesenimi notranjimi oblogami, tudi arhitekturni elementi pa naj bi tako ali drugače odražali slovenski prostor. Stoli v čakalnicah bodo slavne lupine arhitekta Nika Kralja (le da bodo nekoliko širše), v igralne prostore so umestili Elanov telovadni letvenik, poslovni salon (business lounge) pa bo v celoti opremljen s slovenskimi dizajnerskimi kosi. Celostno vizualno podobo oziroma komunikacije bodo oblikovali v biroju Studiobotas.

image
Poslovni salon bo opremljen s kosi slovenskih oblikovalcev in arhitektov. Računalniški prikaz Plan B


Kot so še poudarili sogovorniki arhitekti, jih je pri vsem najbolj navduševalo prav dejstvo, da so imeli priložnost oblikovati letališče, saj je to v Sloveniji dobesedno edinstvena naloga, pri kateri so se tudi veliko naučili. »Med drugim smo spoznali tudi, da ima vzletno-pristajalna steza, ki je na prvi pogled ravna, kar 20 metrov višinske razlike! Zato smo morali pri stavbi upoštevati tudi takšna dejstva. A pri tako velikih projektih, ki zaradi tako velikega števila sodelujočih spominjajo na delo v gledališču, ne moreš držati roko nad vsem in jih tudi težko zares vzameš za svoje,« je besede sklenil Gašper Medvešek.

Prvo letalo na Brniku pristalo za božič 1963


Kot je zapisal dr. Peter Krečič v brošuri Ciril Oblak: Arhitektura Aerodroma Ljubljana in njegova likovna zbirka (iz leta 2015), se je gradnja novega ljubljanskega letališča na Brniku začela, ko so opustili staro letališče na ravnici med Mostami in Poljem v Ljubljani. Novo lokacijo so določili na podlagi večletnih obsežnih študij o podnebnih razmerah, vetrovih, prometni dostopnosti in podobnem. Tako je na severni strani vzletne steze nastalo majhno poslopje za potnike notranjega in mednarodnega prometa in ob njem nadzorni stolp ter nekaj zgradb za tovorni promet, prvo letalo pa je na Brniku pristalo 24. decembra 1963.

Že kmalu se je pokazalo, da bo zaradi povečanja letalskega prometa treba zgraditi nov potniški terminal. Arhitekt Ciril Oblak je zasnoval povečanje in preureditev, prenovljena stavba leta 1973 pa je bila med bolj opaznimi letališkimi zgradbami tako v Jugoslaviji kot v tujini, čeprav se z velikimi letališkimi kompleksi ni mogla meriti.

Oblak je uporabil princip modularnega sistema gradnje, stavba pa se je ponašala s sodobno fasadno oblogo v rjavem poliestru. Poglavitna značilnost so bile plastično poudarjene členkaste horizontale, nanizane po višini v dolgih ozkih zaobljenih pasovih. Arhitekt je tudi v oblikovanju osrednjih javnih prostorov uvedel motiv dolgih, s poliestrskimi oblogami opremljenih horizontal, stavbnemu kompleksu pa se je posvečal tudi v letih 1978, 1988–1997 in od leta 1999 dalje.
Poleg tovarniške stavbe Gorenjskih oblačil, ki sta jo zasnovala s kolegom arhitektom Fedjo Klavoro, je terminal na letališču Brnik postal najbolj znano Oblakovo arhitekturno delo, zanj pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.

Razširitev potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana


Naročnik: Fraport Slovenija
Avtorji idejne zasnove: PlanB
Umetniške intervencije: Aleksandra Vajd in Laura Amann
Vizualne komunikacije: Studiobotas
Krajinska arhitektura: Bruto
Gradbene konstrukcije: GB Mele
Obseg novega terminala: 16.000 kvadratnih metrov (od tega 2000 s posegi v obstoječi terminal)
Po novem: 22 prijavnih okenc, pet linij za varnostne preglede, nova sortirnica prtljage, velika brezcarinska trgovina, poslovni salon in pestrejša gostinska ponudba