Letos je za zapahi umrlo največ avstralskih staroselcev od leta 1980

Število avstralskih staroselcev, ki so umrli v priporu, je doseglo najvišjo raven od začetka spremljanja tovrstnih podatkov leta 1980, poroča britanski BBC. Novi podatki Avstralskega inštituta za kriminologijo kažejo, da je bilo od 113 ljudi, ki so umrli v priporu v 12 mesecih do junija letos, kar 33 aboriginov. Za primerjavo: leto prej je v istem časovnem obdobju za zapahi umrlo 24 staroselcev.

Aborigini in prebivalci otokov Torresove ožine so nesorazmerno zastopani v avstralskem kazenskopravnem sistemu in predstavljajo več kot tretjino vseh zapornikov, čeprav tvorijo manj kot štiri odstotke prebivalstva dežele tam spodaj. Podatki prihajajo več kot tri desetletja po prelomni preiskavi smrti avstralskih staroselcev v priporu, ki je podala več sto priporočil.

Avstralijo je leta 2020 pretresel val protestov zaradi številnih smrti aboriginov v priporu. FOTO: Richard Wainwright/AAP Image/Reuters

Od 33 smrti aboriginov v priporu med lanskim julijem in letošnjim junijem jih je 26 umrlo v zaporu; v prejšnjem 12-mesečnem obdobju jih je v ječah umrlo 18. Eden je umrl v priporu za mladoletnike, preostalih šest pa jih je umrlo v policijskem priporu, natančneje med pridržanjem ali poskusom pridržanja, piše BBC.

Poročilo Avstralskega inštituta za kriminologijo ugotavlja, da je bil najpogostejši vzrok smrti aboriginov opredeljen kot »samopovzročena smrt«, sledila pa je smrt iz »naravnih vzrokov«. V osmih primerih je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok smrti obešanje. Vsi razen enega so bili moškega spola, njihova povprečna starost pa je bila 45 let.

Avstralska zvezna država Novi Južni Wales je evidentirala največje število smrti staroselcev v priporu z devetimi primeri, sledila pa ji je Zahodna Avstralija s šestimi. Queensland, Južna Avstralija in Teritorij glavnega mesta Avstralije (ACT) so imeli po tri primere smrti.

Aboriginski aktivisti so že v 70. letih 20. stoletja v avstralski prestolnici Canberra postavili začasno veleposlaništvo, da bi se borili za svoje pravice. Staroselci so še vedno najbolj diskriminirana etnična skupina v Avstraliji. Njihova pričakovana življenjska doba je kar 20 let krajša od povprečne. FOTO: Will Burgess/Reuters

Predsednica preiskovalnega sodišča Novega Južnega Walesa je pred kratkim označila naraščajoče število smrti staroselcev v priporu v svoji zvezni državi za »zelo skrb vzbujajoč mejnik«, poroča BBC. Kakor je oktobra letos dejala Teresa O'Sullivan, naraščajoči trend ni »le statistika« in da smrti zahtevajo »neodvisno in natančno preiskavo, spoštovanje in odgovornost«.

Izredna profesorica kazenskega prava na Univerzi v Melbournu Amanda Porter je za avstralsko radiotelevizijo ABC povedala, da številke odražajo »nacionalno krizo«, ki zahteva »vodstvo in politično ukrepanje«. Porterjeva, ki se je v družbi svojcev umrlih udeležila več sodnih preiskav, je dejala, da se je od objave poročila kraljeve komisije o smrtih aboriginov v priporu leta 1991, katere cilj je bilo prav reševanje krize s staroselskimi zaporniki, le malo spremenilo.

Avstralski premier Kevin Rudd se je v zgodovinskem govoru pred parlamentom leta 2008 opravičil avstralskim staroselcem za več kot dvesto let diskriminacije in zlorab. Še posebej je bilo opravičilo namenjeno t. i. ukradeni generaciji staroselcev, aboriginskim otrokom, ki so jih nasilno ločili od družin in poskušali integrirati v belo družbo. Na sliki premier Rudd s člani ukradene generacije po govoru v parlamentu. FOTO: Gary Ramage/Reuters

»Grozljivo je videti število preiskav, ki se jih udeležujem, in število pogrebov, ki se jih morajo udeležiti družine, ter razumeti dejstvo, da je minilo 30 let od poročila komisije, razmere pa se le slabšajo,« je povedala za ABC. Od objave poročila kraljeve komisije leta 1991 je v priporu umrlo 600 avstralskih staroselcev, od tega šest v priporu za mladoletnike.