Louvre bo znova razstavil ukradeno krono, a varnost je na psu

V pariškem muzeju Louvre si prizadevajo, da bi kmalu ponovno razstavili krono cesarice Evgenije, ki so jo tatovi izgubili med oktobrskim ropom kronskih draguljev v muzeju. »Ta vrnitev bo čudovit simbol ponovnega rojstva muzeja,« je za radio France Info povedala direktorica muzeja Laurence des Cars.

Glavni deli krone, diamanti in smaragdi, so ostali nedotaknjeni, vseeno pa bo restavriranje vzelo nekaj časa, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedala direktorica. Krona, ki je okrašena s 1354 diamanti in 56 smaragdi, je pripadala ženi Napoleona III. Evgeniji.

Louvre: Ukradeno krono našli, znan seznam ostalih ukradenih draguljev

Direktorica je povedala tudi, da se je že odzvalo več pokroviteljev, da bi pripomogli k restavriranju krone.

Dragocen primerek so našli nedaleč od muzeja po vlomu 19. oktobra. Po pregledu so ugotovili, da je bila krona poškodovana že, ko so jo tatovi vzeli iz vitrine, ne pa zaradi padca. Laurence Des Cars je povedala, da je škodo verjetno povzročil ozek rez, ki so ga tatovi naredili z rezalno ploščo. Bilo je povsem nepričakovano, da so za seboj pustili takšen kos nakita, je dodala.

Za osmimi drugimi dragulji in kosi nakita, vrednimi 88 milijonov evrov, pa še vedno ni sledu. Od takrat so aretirali več osumljencev, nekatere dragulje iz Louvra pa so po vlomu preselili v hrambo v podzemne trezorje francoske centralne banke.

Razprodaja v Louvru

Več let neodpravljenih pomanjkljivosti

Francosko računsko sodišče je ob tem v pred nekaj dnevi predstavljenem poročilu ugotovilo, da je muzej med letoma 2018 in 2024 prednost dajal odmevnim in privlačnim ukrepom na račun vzdrževanja in obnove stavb ter zlasti tehničnih objektov, ki so povezani z varnostjo in zaščito. V omenjenem obdobju je Louvre za nakup umetniških del porabil več kot 100 milijonov evrov, 27 milijonov za vzdrževanje in 60 milijonov evrov za restavriranje.

Francoski časnik Libération je nedavno na podlagi pridobitve zaupnih dokumentov razkril dolgo vrsto pomanjkljivosti njegove kibernetske varnosti, na katero je bil muzej večkrat opozorjen. Iz 26-stranskega poročila treh izvedencev za kibernetsko varnost Nacionalne agencije za varnost informacijskih sistemov je razvidno, da so v muzeju uporabljali preprosta in lahko uganljiva gesla, kot sta louvre in thales, s katerimi bi lahko tudi kdo izven Louvra zlahka prodrl v njegovo interno mrežo. Revizorji, ki so ugotovili tudi, da je tam v uporabi zastarela programska oprema, kot je Windows 2000, so takrat muzeju poleg drugih priporočil predlagali tudi uvedbo kompleksnejših gesel za dostop. Na vprašanje časnika Libération, katera od teh so upoštevali, v Louvru niso podali odgovora.

Iz več poročil izvedencev za kibernetsko varnost izhaja, da za to v Louvru ni bilo dobro poskrbljeno. FOTO: Benoit Tessier/Reuters

Že naslednje leto so muzej na njegovo pobudo znova obiskali revizorji in tudi ti so v zaupnem poročilu z letnico 2017 ugotovili številne pomanjkljivosti, med drugim slabo izobrazbo varnostnega osebja in spet zastarelo opremo. V priporočilih so opozorili, da lahko varčevanje na tem področju muzej drago stane ter poleg drugega svetovali pogostejšo menjavo gesel. Tudi v zvezi s temi ni znano, kaj so upoštevali in implementirali, ker pri Libération niso prejeli odgovorov.

Kot so sklenili v članku, razkritja katerega so šokirala svet in poskrbela za kroženje novih šal po družbenih omrežjih – po ropu dragocenih draguljev so se nanašala predvsem na učinkovitost roparjev v primerjavi z odzivnostjo v romantičnih razmerjih ali na delovnem mestu –, da v Louvru v vseh teh letih kljub opozorilom in priporočilom pomanjkljivosti niso odpravili. Ne Louvre ne policija ne ministrstvo za kulturo tega niso komentirali.