V nadaljevanju preberite:

Francoski kronski dragulji so bili tako kot v drugih monarhijah namenjeni izkazovanju moči države. Kar je preživelo do danes, je ostanek nekdanjega zaklada. Najusodnejša je bila seveda francoska revolucija, a tudi poteze oblasti v kasnejših, mirnejših časih.

Po utrditvi tretje republike je francoska nacionalna skupščina leta 1885 – tudi zato, da ne bi še komu padlo na misel restavriranje monarhije – večino dragocenosti razprodala; ohranili so le tiste, v katerih so prepoznali muzejski pomen in jih namenili pretežno Louvru, delno pa tudi Prirodoslovnemu muzeju. Ancien régime, denimo, v Louvru zastopa le krona Ludvika XV. iz leta 1722, ki je edina ohranjena izmed enajstih kron s kronanj francoskih kraljev, vse ostale pripadajo 19. stoletju.

Tudi Napoleon si je moral ob kronanju za cesarja naročiti novo krono, le v propagandnem smislu jo je navezal na znamenito krono Karla Velikega, ki je bil za rimskega cesarja, prvega po padcu antičnega cesarstva, kronan dobrih tisoč let pred njim. Njegova krona francoske revolucije ni preživela.

Na Wikipediji in drugod najdeš zanimiv podatek, da so v krone, ki so jih ohranili za muzejsko rabo, radikalno posegli. Dragocene dragulje na njih so zamenjali z dekorativnim barvnim steklom, s čimer so seveda izgubili simboliko monarhije. To je doletelo tudi omenjeni dve.